Članek se sprašuje ali je mogoče združiti orgle različnih pokrajin (zemljepisno vprašanje), orgle različni obdobij (kronološko vprašanje in hkrati preroško, ker drugega obdobja še ni) in orgle z ...različnimi sapnicami (sistemsko vprašanje).
Koncertne orgle v Leipzigu Loos, Helmut
Muzikološki zbornik,
06/2013, Volume:
49, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Koncertne dvorane, nujni pogoj za koncertne orgle, so bile po revolucionarnem razvoju v Angliji od poznega 17. stoletja na celini najprej nameščene v Hamburgu (1761) in Leipzigu (1781). Druge primere ...najdemo v zbirki instrumentov Univerze in Akademije za glasbo s številnimi koncertnimi orglami.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Na začetku 19. stoletja so mladi nemški intelektualci svojo pozornost usmerili na navidezno zastarel in nemoderen instrument ter ga začeli zavzeto sprejemati. Rezultat je zanimiva in nenavadna zveza ...med častitljivim starim liturgičnim instrumentom, orglami, in novim ter izvirnim konceptom, namreč konceptom religije umetnosti, ki zajema tako religijo kot umetnost.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Članek razpravlja o tem, kako naj bi bil Buxtehude uporabljal pedalni klavikord pri pouku, reprodukciji in komponiranju, zlasti kar zadeva njegove pedalne (pedaliter) preludije.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Proučevanje zgodovine izdelovanja inštrumentov in posameznih izdelovalcev na Slovenskem nima dolge tradicije. Na ta del glasbene preteklosti je strokovno in drugo javnost prvi opozoril Josip Mantuani ...ob 60-letnici ljubljanske Glasbene matice leta 1932, ki je ob tej priložnosti v Narodnem domu v Ljubljani organizirala veliko razstavo Razvoj glasbe pri Slovencih, kjer so bili z izdelki predstavljeni tudi nekateri starejši in sodobni domači izdelovalci inštrumentov. Med najmanj razvitimi segmenti muzikologije na Slovenskem sta organologija glasbenih inštrumentov in zgodovina izdelovanja glasbil. Večje strokovne pozornosti so bile deležne predvsem orgle in orglarji. Orglarstvo in posamezne mojstre so od sedemdesetih let naprej proučevali Ladislav Šaban, Milko Bizjak in Edo Škulj, v zadnjem desetletju pa se stopnjuje zanimanje še za izdelovalce drugih inštrumentov, ki so v preteklih stoletjih delovali na ozemlju današnje Slovenije. Rezultati posameznih študij so objavljeni v različnih publikacijah, revijah, zbornikih in leksikonih, nekaj podatkov o izdelovalcih pa najdemo tudi v tuji literaturi. Da bi bilo poznavanje zgodovine izdelovanja glasbil in posameznih mojstrov bolj pregledno in dostopnejše, je nujno, da objavljene dosežke strnemo v obliki gesel z vsemi najbolj vitalnimi podatki, s čimer bodo imeli uporabniki boljši dostop do informacij. Pri oblikovanju gesel je bila upoštevana metodologija, ki se je uveljavila v nemški in angleški leksikografski literaturi. Imena izdelovalcev so zapisana v izvirni obliki, ponekod pa so dodane še različice priimkov in imen, ki jih najdemo v primarnih virih. Pri rojstnih podatkih so navedene letnice rojstva in smrti ter natančni datumi, kadar so znani. V primerih, kjer čas rojstva ni ugotovljen, so pomembne letnice delovanja posameznika. Primer: CAJHEN, (Zeichen), Martin (1855–1863). Pri poklicu je mogočih več navedb, npr. izdelovalec orgel, organist, trgovec z glasbili ... Kadar so posamezniki delovali v manjših krajih, je zaradi boljše preglednosti omenjeno bližnje večje mesto. Pri pomembnejših mojstrih sta strnjena vrednotenje njihovega dela ter pomen za slovenski oz. širši evropski prostor. Med vitalnimi podatki so rojstni kraj, pomočniška potovanja, pridobivanje meščanskih in mojstrskih pravic (pri mojstrih tudi okoliščine, kako je prišel do obrtnih pravic: npr. nakup, poroka z vdovo obrtnega mojstra). Sledijo vrste izdelkov, ki so jih izdelovali v posamezni delavnici (npr. klavirji, orgle, harmoniji …), območje delovanja (pri orglarjih so omenjeni kraji in cerkve, kjer so bile orgle postavljene, kam so jih prestavljali in kje so ohranjene danes), velikost delavnice, proizvodnja (npr. velikost opusa pri orglarjih), število pomočnikov in vajencev ter njihova imena. Nato so iznajdbe in izboljšave pri inštrumentih, razstave, priznanja, nagrade ter preimenovanje delavnice in nasledniki. Posebna rubrika je namenjena navedbi ohranjenih inštrumentov v javnih zbirkah, pri čemer so upoštevane muzejske in zasebne zbirke doma in na tujem. Orglarska dediščina je predstavljena pri območju delovanja posameznika. Sledi naslov delavnice in morebitne selitve. Na koncu so v kronološkem redu navedeni viri, in sicer literatura (samostojne publikacije, članki v periodiki, diplomska dela, razstavni katalogi, zborniki in leksikografska gesla), revije in časopisi ter arhivski viri.
Se še spomnite, kako je izgledal bankovec za 200 tolarjev? Na njem so bile upodobljene najstarejše orgle na Slovenskem iz leta 1682, ki domujejo v pravljični cerkvici sv. Krištofa na Strmci nad ...Laškim.Več na povezavi …
Razglednica, Drašiči, Bela krajinaNa razglednici so nekateri sakralni elementi v krajevni skupnosti Drašiči, župnija Metlika. Zgoraj je fotografija orgel v cerkvi sv. Petra, ki jih je leta 2003 ...obnovil Marijan Bukovšek. Neznano ostaja, kdo je orgle naredil in kdaj; med obnovo notranjosti so ugotovili podobnosti z orglami iz drugih krajev, katere je izdelal Andrej Malahovski, verjetno okrog leta 1870.1 Na spodnji sliki (naslikana 2002) je upodobljen apostol sv. Peter. V eni roki drži ključe, ki odpirajo nebeška vrata, v drugi roki pa knjigo. Slika je nad vhodom v cerkev sv. Petra v Drašičih. Naslikala jo je slikarka Maša Bersan Mašuk.Na levi strani razglednice je kapelica, na njej je zapisano Tvoji smo sv. Srce Jezusovo. Če se z Metlike pripeljete v Drašiče in pred cerkvijo sv. Petra zavijete desno, se po približno 150 m se pripeljete do nje.Na desni strani razglednice je kapelica na Krmačini, nad vrati je letnica 1910.Na zadnji strani je z roko napisano »Srečno ti želimo sveti Tri Kralji iz Drašič«.Fotografije je posnela Foto Asja.Razglednico hrani Ljudska knjižnica Metlika.Viri:1 Škulj, E. (2018) ‘Orgle Slovenije’, str. 144, Ars organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju ; Dobravec, Radovljica
Vsebina: Pred bogom pokleknimo (Cec. št. 1) ; Pred bogom pokleknimo (Cec. št. 7) ; Bog pred tvojim veličanstvom (Cecž št. 28) ; Pred stolom tvoje milosti (Cec. št. 37) ; Poglejte, čudo se godi (Cec. ...št. 55) ; Nocoj dvanajsta ura mine (Cec. št. 64) ; Crudelis Herodes (Cec. št. 67) ; O grešnik, srce zdaj odpri (Cec. št. 72) ; Počeščena leva rana (Cec. št. 78) ; Srčnomilo Jezus prosi (Cec. št. 80) ; Zveličar gre iz groba (Cec. št. 84) ; Velika noč se zasvetli (Cec. št. 85) ; Pridi molit' o kristjan (Cec. št. 101) ; Pridi molit Jezusa (Cec. št. 102) ; Auctor beate saeculi (Cec. št. 107) ; Elevacija Ges-dur ; Predigra ; Poigra C-dur ; Poigra F-dur ; Elevacija H-dur
PDF