Paliativna oskrba v obdobju epidemije s covidom-19 Krčevski Škvarč, Nevenka; Ebert Moltara, Maja; Pekarovic, Vesna ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
12/2020, Volume:
89, Issue:
11-12
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku so predstavljena priporočila za obravnavo simptomov v paliativni oskrbi bolnikov v različnih okoljih v obdobju epidemije s covidom-19. Podlaga za priporočila so učna gradiva za paliativno ...oskrbo Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo ter priporočila za obravnavo bolnikov s covidom-19 v paliativni oskrbi več evropskih in svetovnih združenj. Priporočila so odziv na trenutno stanje z okužbami s SARS-CoV-2 in slonijo na strokovnih dokazih ter izkušnjah. Uporabnost priporočil bomo sproti preverjali in po potrebi posodabljali z naslednjo verzijo.
Paliativna oskrba otrok je specializirana paliativna oskrba z določenimi posebnostmi v primerjavi s paliativno oskrbo odraslih. Enačenje načel sodobne paliativne oskrbe otroka s protokoli opustitve ...in odtegnitve zdravljenja je odraz nepoučenosti in je povsem napačno. Multidisciplinarni tim za paliativno oskrbo otrok na terciarni ravni sestavljajo otrokovi lečeči subspecialisti, medicinske sestre, psiholog in po potrebi drugi zdravstveni sodelavci, med njimi tudi tisti z dodatnim znanjem iz paliativne medicine in zdravstvene nege. Tim oblikuje načrt nadaljnjega zdravljenja ter postopke oskrbe nenehno prilagaja rasti in razvoju otroka, napredovanju bolezni, slabšanju bolnikovega stanja in pojavljanju novih težav. Vsebina načrta paliativne oskrbe je odvisna od trenutka vključitve bolnika in njegove družine, vrste bolezni ter prepoznanih in izraženih potreb. V pediatriji se potreba po uvedbi paliativnega pristopa pri zdravstvenih delavcih pogosto prepozna prepozno ali pa se sploh ne. S širjenjem znanja in zavedanja koristi sodobne pediatrične paliativne oskrbe za bolnike in njihove svojce poskušamo doseči, da postane paliativni pristop pri bolnih otrocih z neozdravljivo napredujočo boleznijo del vsakodnevne klinične prakse. Ne gre le za eno neodtujljivih pravic najtežje bolnih otrok, gre tudi za delo zdravstvenih delavcev v skladu z etičnim kodeksom, da zdravljenje, ki je bolniku bolj v breme kot v korist, etično ni utemeljeno.
Uvod: V enotah intenzivne terapije se medicinske sestrednevno soočajo z umiranjem. To jim predstavlja velike obremenitve, ki vodijo do stiske. Namen pregleda literature je ugotoviti, kaj doživljajo ...medicinske sestre ob umirajočih pacientih v enotah intenzivne terapije in kako se soočajo z umiranjem. Metode: Uporabljena je metoda pregleda literature. Iskanje je bilo izvedeno v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, SAGE, Web of Science in CINAHL na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Proces iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov je bila uporabljena metoda tematske analize. Rezultati: Od 1.886 zadetkov smo v končno analizo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo oblikovali dve glavni temi: (1) doživljanje medicinskih sester ob hudo bolnih in umirajočih pacientih; (2) profesionalni odnos medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Izvajanje zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije je za medicinske sestre zelo stresno. Pri zdravstveni negi kritično bolnih pacientov se najpogosteje srečujejo s stalnimi fizičnimi obremenitvami, čustvenimi pretresi, pomanjkanjem čustvene podpore, žalostjo, izgorevanjem, depresijo, težavami v komunikaciji s pacientovimi sorodniki ter pomanjkljivim sodelovanjem in zagotavljanjem podpore v timu. Izpostavljene so številnim dejavnikom, ki prispevajo k doživljanju lastne stiske. Potrebni so ukrepi za zaščito, učinkovitejšo pomoč in podporo medicinskim sestram, ki se dnevno soočajo z umiranjem in zagotavljanjem podpore pacientovi družini oziroma svojcem.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Paliativna oskrba ob koncu življenja, v katerem se pojavijo znaki pričetka umiranja s pešanjem vitalnih organov in se končajo s smrtjo, je pomemben del celostne paliativne oskrbe. Včasih, ob izredno ...težkih refraktarnih simptomih napredovale bolezni, je lahko primerna tudi paliativna sedacija. Paliativna sedacija je medicinski postopek, kjer je potrebno strogo upoštevati protokol izvedbe, in slediti etično moralnim vidikom in nikakor prekoračiti črte evtanazije. Paliativno sedacijo je potrebno skrbno načrtovati, se pogovoriti z bolnikom, svojci in s celotnim timom, ki bolnika oskrbuje (zdravniki in negovalno osebje), ga ustrezno dokumentirati in nadzorovati. Pomemben je multidisciplinarni pristop, ko vsak od vključenih zdravnikov specialistov in negovalnega osebja osvetli svoj vidik. V prispevku smo opisali klinični primer bolnice, ki se je zaradi refraktarnega simptoma sprva odločila za paliativno sedacijo, kasneje pa je svojo odločitev spremenila. Pri opisanem primeru s standardnimi učinkovinami sprva nismo uspeli doseči ustrezne globine paliativne sedacije, zato smo se odločili uporabiti deksmedetomidin. Z deksmedetomidinom smo dosegli plitvo sedacijo, ki je bolnici olajšala trpljenje do te mere, da se je tudi odločila za prekinitev paliativne sedacije. Deksmedetomidin je učinkovita in varna učinkovina, ki si išče svoje mesto tudi v paliativni medicini. V literaturi so objavljeni samo posamezni prikazi kliničnih primerov in pregledov področja, ni pa še objavljene randomizirane raziskave. V prihodnosti se taka raziskava načrtuje.
Ozaveščanje javnosti o paliativni oskrbi Erika Zelko; Edvard Jakšič; Nevenka Krčevski Škvarč
AS. Andragoška spoznanja,
10/2021, Volume:
27, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti o paliativni oskrbi lahko izboljša tako paliativno oskrbo kot zadnje dneve življenja bolnikov z neozdravljivo boleznijo. To je tudi namen mednarodnega ...programa Zadnja pomoč (Last Aid), v okviru katerega poteka skupnostno izobraževanje o paliativni oskrbi, ki ga izvajajo v 18 državah. V Sloveniji smo ga začeli izvajati v drugi polovici 2019 in doslej izvedli 25 tečajev. Do zdaj se je tečaja udeležilo 350 ljudi, 255 jih je izpolnilo in vrnilo ocenjevalne vprašalnike. Namen prispevka je predstaviti analizo evalvacije tečaja Zadnja pomoč v Sloveniji. Na podlagi analize podatkov, pridobljenih s kvalitativno in kvantitativno metodo, lahko ugotovimo, da je bil izobraževalni program dobro sprejet tudi v slovenskem okolju, saj so bili udeleženci zelo zadovoljni tako z vsebino kot z izvedbo tečaja. Z najvišjo oceno (5) je tečaj v celoti ocenilo 87,7 % udeležencev, posamezne module pa je z najvišjo oceno ocenilo več kot 75 % udeležencev. Medtem ko so udeleženci večinoma pozitivno ovrednotili interaktivnost tečaja in priložnost izmenjave izkušenj na njem, pa analiza evalvacije kaže tudi, da je treba program nadgraditi z dodatnimi temami.
Epidemiološki kazalci kažejo, daje rak v Sloveniji veliko javnozdravstveno breme. Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Za zagotavljanje primerne oskrbe ...bolnikov z rakom v bodoče je nujna primerna kadrovska zasedba, saj zadostni in primerno usposobljeni človeški viri predstavljajo osnovo za celostno izvajanje onkološke oskrbe v Sloveniji. V okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Analiza stanja in ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenje raka v Republiki Sloveniji je bil razvit fleksibilen napovedovalni model za načrtovanje potrebnega zdravstvenega osebja za zdravljenje raka in paliativno oskrbo onkoloških bolnikov. Narejena je bila ocena kadrovskih potreb za kratkoročno obdobje do 2021 ter dolgoročno obdobje do leta 2030. V rezultatih so prikazane ocene kadrovskih potreb na podlagi podatkov o številu novih primerov raka za vse rake skupaj in za pogoste rake, to je rak debelega črevesa in danke, rak pljuč, rak dojke, rak prostate ter skupaj za ostale rake. Kadrovske ocene za izvajanje zdravljenje raka so bile izračunane za vsako navedeno lokacijo raka glede na vrsto zdravljenja ter po poklicnih skupinah v zdravstvu. Kadrovske potrebe za paliativno oskrbo so bile narejene na podlagi podatkov o umrljivosti za vse rake skupaj po nivojih paliativne oskrbe. Predstavljena metodologija omogoča različnim deležnikom v kratkoročnem 5-letnem obdobju hitre izračune letnih kadrovskih potreb le na podlagi podatkov o incidenci in umrljivosti, na daljša obdobja in v primeru večjih sprememb v zdravstvenem sistemu pa omogoča poglobljeno analizo kadrovskih potreb in testiranje različnih scenarijev.
Spending one's last days and dying at home is a common wish of people with a life-limiting illness. Home-based palliative care is essentially organised at the primary level to meet the needs of ...palliative patients and their carers. The aim of this study was to identify the characteristics of home-based palliative care, focusing on those who identify palliative patients, what their needs are and how this affects their length of life and site of death.
This retrospective cohort study analysed routinely collected notes of patients enrolled in home-based palliative care between 2015 and 2021. Palliative care was provided by a primary health care team in a predominantly rural area.
This study included 107 palliative patients, aged 71±11.4 years, 94% of whom had cancer. They were enrolled in palliative care by their primary care team or by hospital staff. The enrolment by hospital staff (3%) resulted in significantly shorter survival (p=0.008). Patients lived an average of 66 days, and 65% of patients died at home. Home-based palliative care was found to respond to both basic and complex palliative medical needs, but was weaker in addressing socio-economic, psychological or spiritual issues.
This exemplary primary-level palliative team provided home-based palliative care that has improved over the years in terms of all the observed quality indicators: early enrolment, the proportion of patients dying at home and the ability to address needs. Specialised mobile palliative teams, hospitals and other palliative care settings complement home-based palliative care.
Občutek težkega dihanja (dispneja) je pogost simptom v zadnjih dneh življenja. Bolnik je zaradi dispneje zelo prizadet in velikokrat prestrašen. Ključno je, da ob takem bolniku ukrepamo hitro in ...pravilno. Pogoste napake so pretirana uporaba nepotrebnih diagnostičnih metod in neustrezno lajšanje simptomov. V prispevku prikazujemo obravnavo bolnika z dispnejo v terminalni fazi bolezni, ko vzročno zdravljenje ni več mogoče in je v ospredju lajšanje težav. Definiciji dispneje sledijo patofiziološka razlaga in praktični nasveti za uporabo farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov. Na koncu so opisani ukrepi pri terminalnem hropenju in akutni obsežni krvavitvi iz dihal.
Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati ...tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe.
Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa 0,781 in 0,914).
Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
V Sloveniji v povprečju letno zboli okoli 20 otrok in mladostnikov s tumorji osrednjega živčnega sistema (tumorji OŽS), kar predstavlja približno 20 % vseh bolnikov, zdravljenih na Kliničnem oddelku ...za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike (KOOHO). Otroci s tumorji OŽS potrebujejo celostno interdisciplinarno obravnavo, del katere je tudi ustrezna kliničnopsihološka diagnostika in celostna nevrokognitivna rehabilitacija, ki je zaradi zelo pogostih kognitivnih in psihosocialnih posledic bolezni ter zdravljenja, bistvenega pomena. Izvaja jo klinični psiholog, ki je član stalnega tima KOOHO. Kliničnopsihološko in nevropsihološko spremljanje otroka se prične že med samim zdravljenjem, po zaključenem zdravljenju in nato sledi redno spremljanje na 2 – 3 leta oziroma ob opozorilu staršev ali lečečega pediatra onkologa na pomembne spremembe v funkcioniranju otroka. Ocenjujemo splošno inteligentnost, šolske dosežke, izvršilne funkcije, pozornost in koncentracijo, spomin in učenje, nevro-senzorično zaznavo, vidno-prostorske in vidno-gibalne sposobnosti, zaznavno procesiranje, hitrost procesiranja, govor, prilagoditvene spretnosti, čustvovanje, vedenje in kakovost življenja. S prepoznavo vrste in resnosti dolgoročnih posledic bolezni in zdravljenja, lahko otroku ali mladostniku nudimo individualna priporočila za ukrepe in prilagoditve ter ustrezno zgodnjonevrorehabilitacijo, ki ima pomembno vlogo pri razvoju neodvisnosti in avtonomnosti v odrasli dobi.
Kakovostna celostna obravnava otrok s tumorji OŽS vpliva na preživetje bolnikov, zmanjšuje pozne posledice zdravljenja in omogoča otrokom in kasneje odraslim čim boljšo kakovost življenja na področju zdravja, izobraževanja, zaposlitve, partnerskih in družinskih odnosov. Pri otrocih in mladostnikih z neozdravljivim možganskim tumorjem pa je pomembna zgodnja vključitev v interdisciplinarno paliativno oskrbo, z namenom vzdrževanja optimalne kakovosti življenja bolnika in svojcev v dani situaciji. Gre zaaktivno, celostno oskrbo bolnikov ter pomoč njihovim bližnjim tako v času bolezni kot tudi v procesu žalovanja.
PDF
