Nova prešerniana Miran Hladnik; Luka Zibelnik; Jana kolar ...
Slavistična revija,
03/2016, Volume:
64, Issue:
3
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prešernoslovsko evidenco sta prišli dve novi varianti Prešernovih rokopisov pesmi Dohtar in Slovo od mladosti. Poročamo, kako je do najdbe prišlo, opišemo rokopisa, predstavimo vse poznane variante ...obeh pesmi v preslikavi in v vzporednem diplomatskem prepisu. Z bližnjo infrardečo spektroskopijo papirja izključujemo možnost novodobne ponaredbe rokopisov. Prispevek sklepa verzološka analiza.
Ketteju je ritem osnovna prvina poezije, zato le redko uporablja prosti verz, kar je v nasprotju z ugotovitvami starejše literarne zgodovine. Obenem je njegov metrum izjemno raznolik. Iz ...tradicionalne poezije in ljudske pesmi je prevzemal vse, kar je bilo neregularno: neregularno silabotoničnost in toničnost, mešanje silabotoničnega in toničnega verza, nečisto rimo. Prav tako je eksperimentiral s silabotoniko: neurejeno je mešal trozložne metrume, urejeno mešal jambe in troheje v lirski poeziji (a ne v epiki kot pesniki 19. stoletja).
In an effort to defamiliarize the poetic text, poets in various literatures use a procedure that is a substantial transformation of the conventional lyrical subject “I” to the so-called “hypostatized ...subject”. This new form of the poetic subject is a predominant feature of broader epicizing tendencies that cross borders of national literatures and enrich authorial poetics. However, a poetic text with the hypostatized subject cannot be perceived only as a shift from the conventional lyrical subject that is an end in itself. Most authors use it not only as a mythological but also a social and historical reflection of a human personal subject that was failed by history. It is an attempt at a marked and distinctive artistic rendering of human destiny that is embedded to a lesser (Zbigniew Herbert) or greater (Ted Hughes) degree in a particular historical context. literature, Slovak literature, method, reflection, symbol
V prispevku so obravnavane osnove, procesi in funkcije mitičnih transformacij v pesniškem ciklu Odisej Gregorja Strniše. Doumevanje preteklosti nam da zaznati deridajevsko igro razlik, dvoumnosti, ...subjekt Strniševe poezije pa odkriva potepuško izkušnjo humanitete kot izkušnjo izven tradicionalnega metafizičnega diferenciranja življenja in smrti. Strniševa nova mitologija omogoča, da se podobe starodavnih svetov ponovno vzpostavijo s pomnoženimi perspektivami, da se to posreduje s pomočjo kompleksne optike spoznanj o preteklosti in da se tako določi izkušnja 20. stoletja. Nov mitični svet Gregorja Strniše predstavlja skrivnostno dimenzijo, v kateri so znaki nevidnega istočasno tudi namigi in skrivajo ne le eksotičen pomen preteklosti, ampak tudi mračno ontološko izhodišče seštevka preteklih dogodkov in zgodb o njih.
Razprava je posvečena 200-letnici rojstva Mihaila Ju. Lermontova in prinaša motivno tematski in idejni oris njegovega pesniškega ustvarjanja s posebnim ozirom na prehod iz romantičnega modeliranja ...sveta v realizem. Kot pomembno prelomnico v ustvarjanju izpostavi obdobje med zgodnjo in zrelo liriko, ki ga zaznamuje epikurejsko-frivolno ter opolzko, malodane pornografsko ustvarjanje - 'junkerske poeme' in pesnitev Mongo.
Prešernovi rokopisi so predmet literarnozgodovinskega, zbirateljskega in splošnega slovenskega kulturnega interesa. Prispevek povzema zgodovino njihovih najdb in selitev, s čimer se navezuje na ...starejše prešernoslovje in evidentira doslej manj znane in nepoznan!e udeležence pri prometu z rokopisi.
Po Vrecku, ki povzema tudi starej se interpretacij e Sfericnega zrcala, ima ta zapis stevilne funkcije. Najprej je K inicialka, prva crka Kosovelovega priimka, njegovega »nesojenega« krstnega imena ...(Kvintilijan) in tudi prva crka besed konstruktivizem ter konstruktor. Dalje Vrecko ugotavlja, da zrcalna podoba te erke lebdi v zraku prav zato, ker je zrcaljena - gre torej za premagovanje teznosti in rast v prostor. Tretjic je »slika erke K v resnici ucinek konstrukcijskih crt, s katerimi pesnik dosega globino prostora«. Izrazito pomemben vidni element zapisa te erke je, da navpicnica in posevnici, ki jo zarisujejo, niso prekinjene, temvec se v skladu z neevklidsko geometrijo dotikajo v neskoncnosti. Vrecko pravi, da je pesem hkrati del »kontinuuma zunaj pesmi«, kar lahko razumemo tudi kot kontinuiteto med »mikrokozmosom in makrokozmosom«. (Vrecko 2011: 382) Cetrtic, zrcaljeno zapisana crka K prikazuje plankonkavno zrcalo, »ki pomanjsuje in razprsuje in tako ustvarja obcutek gibanja«, pri cerner je pomembno, da je v to zrcalno gibanje postavljena celotna pesem. Petic, znotraj treh parov neskoncnih zrcaljenih vzporednic, ki sestavljajo podobo erke K, najdemo zapis: »Zakaj si izpustil zlati coin v mocvirje?« ali tudi, kot poudarja Vrecko: »K. Zakaj si izpustil zlati coin v mocvirje?« (prav tarn: 384) To po Vrecku kaze dvojno samonanasanje: najprej zaradi erke K, potem pa zaradi naslova Kosovelove zbirke Zlati coin, katere pesmi sam imenuje barzunasta lirika, pri cerner bi celotno besedilo lahko pomenilo tudi: »Konstruktivizem, zakaj si izpustil zlati coin v mocvirje?« (prav tarn: 385) Sestic, crka Kje v svoji zrcalni podobi naslikana na desni strani besedila, kar ima pomemebne posledice za gibanje percepcije pri branju pesmi. Sedmic, branje te erke zahteva prekinitev »linearnega branja« in bralca prisili, da »obrne glavo in vid«. Ker Vrecko ob svoji analizi sfericnega zrcala omenja tudi morebitno preoblikovanje pomena besede engagement, je taksno dejavnost bralca mogoce razumeti prav v smislu tega preoblikovanja. Osmic, zapis erke K, ki ni zaokrozen in se nadaljuje, kot pravi Vrecko, v neskoncnost, je mogoce razumeti tudi kot sied konstruktivisticne arhitekture te pesmi, saj se crte, ki crko sestavljajo, ne izgubijo v videzu celóte, temvec ostajajo bralcu dostopne v samem procesu zapisa, pesniskem postopku. Koncno je v tem tehnicnem in inzenirskem zapisu mogoce prepoznati tudi Kosovelovo misel o besedah kot zidakih, »s katerimi zida, konstruira«. V skladu z navedenim Vrecko povzema interpretacijo pesmi na tak nacin: Jaana Simóla povzema ugotovitve stevilnih nevroznanstvenih studij delovanja percepcije med branjem, da konvencionalna odlocitev, da beremo od leve proti desni,10 vpliva na to, koliko besed vidimo levo in desno od tocke, v katero je med procesom branja osredotocena nasa pozornost. Vec parafovealnih11 besed vidimo v smeri branja, manj pa v nasprotni smeri. To kaze na fiziolosko lastnost delovanja nasega ocesa in vidnega korteksa, ki je odvisna od kulturne prilagojenosti (od ucenja), aje hkrati univerzalna in se pojavlja v zvezi z vsemi vrstami zapisovanja besed. Simóla proucuje vpliv oglasov (besed in nesmiselnih zaporedij crk), ki se pojavljajo na vrhu ali ob robu spletnih strani, a njene ugotovitve, ki jih pridobi z biometricno tehnologijo eye trackinga in nevrometricno tehnologijo EEG, je mogoce posplositi na vse vrste branja in besedil.12 Najpomembnejsa ugotovitev njene studije, ki je pomembna tudi za opredelitev nevropsiholoskih funkcij konstruktivisticnih elementov Sfericnega zrcala, je, da motnje (oglasi, besede in nesmiselna zaporedja crk) na desni strani zapisa (v smeri branja) procès branja motijo bolj od oglasov, ki se na spletnih straneh pojavljajo na vrhu zaslona.13 Ceprav ugotavlja, da relativna hitrost branja ni odvisna od smeri zapisa ali branja (bralci evropskih jezikov horizontalni zapis berejo prav enako hitro kot bralci japonskih zapisov vertikalni zapis14), preklapljanje med smermi znotraj ene vrste pisave (ce je recimo tekst v anglescini zapisan navpicno) upocasni branje oz. so prekinitve med napredovanji pozornosti v smeri branja daljse.15 Prav tako dokazuje, da so te prekinitve (ki jih je mogoce povezati s casom procesiranja pomena besede ali besedne zveze) daljse, ce bralci beremo neznane besede in kompleksnejsa besedila.16
