Glasilo slovenskega ženstva je izhajalo mesečno kot priloga Edinosti. To je bil doprinos k izobraževanju žensk tistega časa. Vseboval je leposlovje, razmišljujoče eseje in intelektualne razprave
Glasilo slovenskega ženstva je izhajalo mesečno kot priloga Edinosti. To je bil doprinos k izobraževanju žensk tistega časa. Vseboval je leposlovje, razmišljujoče eseje in intelektualne razprave
Glasilo slovenskega ženstva je izhajalo mesečno kot priloga Edinosti. To je bil doprinos k izobraževanju žensk tistega časa. Vseboval je leposlovje, razmišljujoče eseje in intelektualne razprave
Vaje v metru Anicius Manlius Severinus Boethius; Uroš Lajovic
Keria: Studia Latina et Graeca,
11/2020, Volume:
22, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Prevod Boetijevih pesmi je bil pri prevajalcu bolj naključen. Potem ko je prebiral prevod teh pesmi v prozni obliki, se mu je to zazdelo nenavadno, zato je bolj zase prevedel prvo pesem v izvirnem ...metru elegijskega distiha. V nadaljevanju pa se je vprašal, če je mogoče tudi druge antične verzne modele prestaviti v slovenski jezik, ki je kot silabotoničen jezik v osnovi tako drugačen od kvantitativnih principov grške in latinske poezije, ter pri tem obdržati poetično držo prevedene besede. Po prevodu prve pesmi ga je gnala naprej radovednost in tako se je lotil prevajanja ene pesmi za drugo.
Peter Green: Katul in njegov čas Green, Peter; Anžlovar, Ana; Bobovnik, Nena ...
Clotho (Ljubljana, Online),
09/2023, Volume:
5, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
O Katulu vemo zelo malo zanesljivega in celo večino tega je treba razbrati iz njegovega lastnega literarnega dela. To je vedno tvegan pristop, ki mu kritika danes večinoma nasprotuje (četudi je ...kritika vedno spremenljiva in znaki teh sprememb so že v zraku). Toda po drugi strani vemo kar precej o zadnjem stoletju rimske republike, o času torej, v katerem je Katul preživel svoje kratko, a intenzivno življenje, in o številnih javnih osebnostih, tako iz sveta književnosti kot politike, ki jih je štel med svoje prijatelje ali sovražnike. Tako kot Byron, ki je bil Katulu v nekaterih pogledih podoben, se je gibal v krogih visoke družbe, imel je radikalna stališča, ne da bi se aktivno politično udejstvoval, ter je pisal poezijo, ki daje vtis, da je nastala kot odziv na družbeno dogajanje, literarne tokove ali zasebne škandale takratne aristokracije.
Pišem v zrak je zbirka pesmi korejskega pesnika Ko Una, ki je bila avgusta lani prevedena v slovenščino. Zbirka zajema izbrane pesmi, ki jih je pesnik napisal v zadnjih petnajstih letih. Ko Unova ...poezija je na videz enostavna, a pesmi pogosto vsebujejo skrita sporočila, ki jih avtor želi predati bralcu. Pesmi se dotikajo različnih tem, med njimi najdemo pesmi o naravi, budistične pesmi, pesmi, ki namigujejo na politično situacijo v sodobni korejski družbi, kritiko sodobnega človeka itd. Oblikovanje pesmi kaže na to, da jih Ko Un ne želi postavljati znotraj forme. Verz je svoboden, zdi se tudi, da pesnik ponekod načrtno prelomi verz na dve vrstici, to naredi ravno zato, da kljubuje normam poezije. Zapletene metafore, prepletanje tradicionalnega in sodobnega jezika ter besedne igre so bolj pomembni kot sama oblika pesmi. Nemogoče je našteti vse težave, na katere smo naleteli med prevajanjem zbirke, saj bi morali analizirati vsako pesem posebej, zato smo v tem članku obravnavali le najbolj očitne in največje probleme, ki smo jih imeli pri prevajanju poezije iz korejščine v slovenščino. Večina jih je nastala zaradi strukturnih razlik med korejskim in slovenskim jezikom, veliko pa jih je nastalo tudi zaradi besedišča in kulturnih razlik. Večkrat smo se spraševali, koliko svobode imamo kot prevajalci in do kolikšne mere lahko pesem spremenimo in hkrati obdržimo vse namige, ki jih je pesnik poskušal prenesti bralcu.
Vittoria Colonna: Soneti Senegačnik, Brane
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2023, Volume:
25, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Pesnico Vittorio Collona (1492–1547) literarna zgodovina običajno (in upravičeno) uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav, ne le zato ker so ženski glasovi v 15. stoletju razmeroma redki, temveč ...zaradi pesniške izjemnosti, katere pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Izvirala je iz mogočnega aristokratskega rodu. V tem okolju je bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe, vse življenje se je gibala v različnih eminentnih kulturnih krogih na italijanskem ozemlju, v katerih je igrala zelo dejavno in pomembno vlogo: skratka, bila je izjemna intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Njena poezija, napisana v sonetni formi, se po vsebini deli na dve veliki temi: ljubezen in duhovno življenje, tretja, epistolarna poezija, je minorna.
(Ne)ozbiljnost poezije Vidmar Jovanović, Iris; Blečić, Martina
Prolegomena,
06/2020, Volume:
19, Issue:
1
Paper
Peer reviewed
Open access
U radu ukazujemo na neodrživost teze o neozbiljnosti poezije, odnosno na neopravdanost stava J. L. Austina prema kojemu je poezija neozbiljno korištenje jezika koje ne zaslužuje filozofsku pažnju. ...Takvim je stavom Austin dugoročno izopćio poeziju iz filozofskoga promatranja, produbivši otpor koji je filozofija još od Platonova progona pjesnika osjećala prema poeziji. Kako bismo pokazale Au- stinovu pogrešku, u radu analiziramo tzv. filozofsku poeziju, odnosno način na koji poetska upotreba jezika može izazvati iste učinke kao i filozofija: potaknuti kod čitatelja intelektualne procese promišljanja, primarno o apstraktnim pojmovima. U tom smislu tvrdimo da je poezija ne samo ozbiljna, nego i vrlo bliska filozofiji u načinu na koji dotiče čitatelja, pri čemu važnu ulogu igraju poetske konvencije.
Крајем 2021. године објављена је студија Ђорђа Деспића о критичко-есејистичком опусу великог српског песника, есејисте, критичара и антологичара Миодрага Павловића (1928–2014) под називом Тумач и ...песма: есејистика Миодрага Павловића, која представља незнатно измењену докторску дисертацију проф. Деспића одбрањену 2013. Ова студија је у октобру 2022. године овенчана и наградом „Ђорђе Јовановић“ за најбољу монографску студију објављену у претходној години, те се може рећи да та чињеница особито препоручује посвећивање пажње овој студији. Овим делод Деспић наставља проучавање различитих аспеката стваралаштва Миодрага Павловића, започетог књигом Порекло песме (Агора, 2008) о потенцијалима интертекстуалности у поезији овог песника, што је представљало јединствену такву студију у дотадашњој српској науци о књижевности.