Prispevek obravnava naravo potovanja, motive, interesna področja, zbiralno politiko oziroma zbiralne strategije in zbirko ter cilje Alme M. Karlin (12. 10. 1889–14. 1. 1950), pisateljice in ...novinarke, svetovne popotnice, ljubiteljske raziskovalke, poliglotke in teozofinje. V letih 1919–1927 je prepotovala svet. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov; potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala s sprotnim delom. Kljub temu da je zbiranje predmetov načrtovala že pred odhodom na pot, to zaradi nepričakovanega spleta okoliščin v glavnem ni potekalo sistematično, ampak naključno. Predmete za svojo zbirko je pridobivala na tri načine: z nakupi, kot darila in z nabiranjem v naravi. Rezultat takšnega zbiranja se odraža v raznorodnosti zbirke. Poleg produkcije nove vednosti je Alma M. Karlin imela tudi gospodarske in politične cilje.
ROMANJE PO GRČIJITri mesece je trajalo moje romanje po Grčiji. Gore, otoki, vasi, samostani, obale, in še zdaj, ko se po toliko letih tega spominjam, mi srce utripa srečno in nemirno; veliko veselje ...je v tem, da lahko popotuješ in si ogleduješ Grčijo, veselje in muka.
As a result of opening of internal borders within the EU and rapid development of affordable navigation technology, there is a constantly increasing number of people in the Mediterranean who have ...adopted a lifestyle that revolves around living working and traveling on sailing boats. On the ground of ethnography among liveaboards in Greece the book discusses the following questions: How can we conceptualise these novel forms of movements that seem to sit uncomfortably in between the standard dichotomized division of work within migration studies and wider social sciences: internal/international migration, temporary/permanent, migration/tourism? How do we theoretically and methodologically situate these individuals that are statistically often invisible and seem to evade the common categories of describing a mobile person, such as migrant or tourist? In order to answer these questions, the author explores ethnographically the connection between the maritime environment, sea imaginaries and lifestyle migration. It puts forward six crew portraits in order to highlight details from individuals’ lives on a longer time perspective but also to place the individual stories, sea imaginaries and people’s experiences with the maritime environment in dialogue with each other. This makes it possible to better understand the expectations, aspirations and experiences of maritime lifestyle migrants and to discuss further the idea of temporarily unbelonging in practice.
Ignac Attems (1714–1762) je na kavalirskem potovanju po Evropi preživel štiri leta. Iz rodnega Gradca je odšel oktobra 1734, vrnil pa se je prav tako v oktobru leta 1738. Ohranjenih je 32 pisem, ki ...jih je s potovanja pisal očetu. V njih omenja tudi dogodke, povezane z glasbo. Mladi Ignac se ni zadovoljil zgolj z enkratnim užitkom, temveč je s seboj domov prinesel tudi nekaj trajnejših spominov, med katerimi je bilo vsaj 35 glasbenih rokopisov. Ti lepo dopolnjujejo sliko o tem, kakšna je bil glasba na nemških dvorih okrog leta 1735 in kaj so bili glasbeni hiti leta 1738.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Kao vrlo važan dio suvremene romaneskne produkcije u slovenskoj književnosti nametnuo se žanr putopisnog romana koji u mnogovrsnosti svojih pojavnosti pokazuje različite interese i preferencije ...putničkih praksi, ali i realizacije putopisnog subjekta. Na tragu toga, u radu će se prikazati zastupljeni reprezentacijski režimi prostornog premještanja (dokoličarenje, istraživanje, samootkrivanje, egzil itd.) s obzirom na njihov (post)modernistički itinerarij, ali i narativnu tehniku, i to u romanu Evalda Flisara Potovanje predaleč i u romanu Andreja Blatnika Tao ljubezni, kao i nekim drugim suvremenim slovenskim putopisnim romanima. U analizama
će se nastojati pokazati kako se kroz različite putopisne subjekte, od aktivnog, spoznajno otvorenog sudionika do pasivnog, ironičnog promatrača realiziraju modusi zamišljanja i stvaranja Drugog, kakva je i koja motivacija upoznavanja i ovladavanja (civilizacijskih, kulturoloških) razlika i, ne manje važno, kakvog implicitnog čitatelja
ti romani zazivaju. U skladu s time, a prema u literaturi prisutnim distinktivnim obilježjima putopisnog subjekta kao putnika, turista ili istraživača, u radu će se ustvrditi sličnosti i razlike u strukturiranju i fikcionalnom prikazivanju iskustva putovanja u suvremenom slovenskom putopisnom romanu. Zaključno će se on pozicionirati unutar žanrovskog sustava suvremene slovenske književnosti uz nastojanja da se prikažu mogući razlozi i uzroci njegove uvjerljive zastupljenosti i neupitne popularnosti.
V današnjem času, ko lahko s sodobno tehniko ujet motiv z besedilom takoj pošljemo v svet, je tovrstno sporočilo le hipnega značaja. Včasih pa smo kupili razglednico, nanjo napisali pozdrave, ...prilepili znamko …Prva slovenska razglednica je nastala najverjetneje že v 80. letih 19. stoletja. Najstarejše doslej znane razglednice iz serije slovenskih krajev, ki jih je v tehniki barvne litografije izdelal umetniški zavod Les & Schwiderdoch na Dunaju, so bile poslane l. 1891. Primož Premzl navaja med upodobitvami krajev s številkami tudi Laško (251).V domoznanski zbirki Knjižnice Laško se nahaja poleg drugega gradiva tudi 174 originalnih razglednic Laškega, Radeč, Rimskih Toplic, Zidanega Mosta in Jurkloštra. Najstarejša ima letnico 1897 in si jo lahko ogledate spodaj. Med fotografi omenimo Aloisa Beera in Lenza ter med založniki Laščana Andreja Elsbacherja, Krella, Pozzotta in Stengla.Kako so se pošiljatelji razglednic počutili v našem mestu, nam povedo nekatera sporočila, ki so jih namenili svojim sorodnikom in prijateljem (na razglednicah iz zbirke naše knjižnice): »Danas smo na izletu v Laškom. Vrlo je lijepo.« »Sporočam ti, da sem srečno prispela sem. Kar prvi dan sem se že kopala. Popoldne nas je šla večja družba na koncert v konkurenčen hotel.« »Preljubi moji! Danes ob 4 popoldne sem bila sprejeta v zdravilišče. Imela sem pregled srca in popis bolezni. Postrežba, soba in družba je odlična.« »Šaljem vam pozdrave iz Laškog. Gospodična i ja idemo češće šetati i slušati valove Savinje.« »Mnogo mislim na vas. A s Polonco sva ves dopoldan kar dovolj zaposlena, kopelj, telovadba, obsevanja, masaža, popoldne pa malo počitek in lep sprehod po parku.«Vsaka razglednica sčasoma postane pomembna kot dokument o dogodkih, krajih in ljudeh. Ogled razglednic je sprehod skozi čas in pokrajine. Je spoznavanje navad prebivalcev, pa tudi kulturne dediščine in zanimivosti določenega območja.Zaradi vsega naštetega je vrednost starih razglednic velika. Prav tako je z novimi razglednicami, saj tudi v teh digitalnih časih po klasični pošti poslani pozdravi razveselijo vsakega prejemnika. Prispevala Gabrijela PiršRazglednica je last Knjižnice Laško
Na fotografiji: Peter Boštjančič (Giovanni Baglione) in Nataša Matjašec Rošker (gospodična Phyllis) v predstavi Potovanje v Rim (Caravaggio) v režiji Sebastijana Horvata
Na fotografiji: Vojko Belšak (Edmund Tyron), Minu Kjuder (Mary Cavan Tyron), Vlado Novak (James Tyron)
Režiser Zvone Šedlbauer, premiera 8. 10. 1999, Drama SNG Maribor
PDF
