Namen pričujočega članka je razmislek o rabi avtentičnih besedil pri pouku franco ščine kot tujega jezika. Avtorica izhaja iz analize besedil v štirih učbeniških kompletih (Le nouveau sans ...fronti`eres, Panorama, Campus in Rond point), ki so se ali se še uporabljajo pri pouku francoščine kot tujega jezika. Najprej poda definicije avtentičnosti in pregled uporabe avtentičnih gradiv skozi zgodovino. Pri pregledu besedil v korpusu besedila razdeli na avtentična, prirejena, navidezno avtentična in besedila, pri katerih o avtentičnosti ni mogoče sklepati. Analizo avtentičnosti opravi tudi v povezavi z analizo tipov besedil (po Adamu). Izhaja iz dveh predpostavk; predvideva, da bodo avtentična besedila prisotna v vseh analiziranih učbenikih in da bo, glede na dostopnost gradiv, njihovo število večje v novejših učbenikih. Nobena od obeh hipotez ni potrjena; avtentična besedila so prisotna v prvih treh kompletih, ne pa tudi v najnovejšem; njihovo število pa je največje prav v najstarejšem učbeniškem kompletu, Le nouveau sans fronti`eres. Glede na dostopnost avtentičnih predlog vseh vrst je rezultat analize presenetljiv. Po avtoričinem mnenju bi v učbenike veljalo vključiti več avtentičnih besedil in z njimi bolj osmisliti pouk tujega jezika.
Z vidika andragoške didaktike, kot ene temeljnih ved andragogike, najprej opredelimo osnovne andragoške pojme. Andragoško didaktiko zanima predvsem proces izobraževanja odraslih. Pri tem je predmet ...njenega proučevanja najprej učenje, kot najširši pojem, potem izobraževanje in razmejitev od pojma pouka. Ključno vprašanje je, ali poteka izobraževanje predvsem po andragoškem ali pedagoškem pristopu ter razlikovanje med obema pristopoma. Ob tem avtorica predlaga tudi prevode nekaterih pojmov s področja andragoške didaktike.
Pregovori so del našega vsakdana in del nas samih, naše kulture, našega jezika; prav vsi se jih poslužujemo, bolj ali manj pogosto in bolj ali manj zavedno, včasih jih, kot pravimo, kar »Stresemo iz ...rokava« - četudi se zdi, da jim današnji čas nekako ni naklonjen. Poznamo jih od malega, ko smo bili otroci (Kar se Janezek nauči, to Janez zna). Zdi se nam, kot da so pregovori nekaj »samo po sebi umevnega«, zato se običajno ne sprašujemo, kako stari so, od kod so in čigava last oz. stvaritev so, kaj šele, da bi se poglabljali v njihov prvotni pomen, v situacijo, v kateri so nastali, ter druge njihove komponente, zlasti oblikovne.
This monograph (‘Kozenn's school atlas as a milestone in education') was released on the 150th anniversary of the publication of the first secondary-school atlas by Blasius Kozenn (a.k.a. Blaž ...Kocen). He grew up in a Slovenian farming family near Ponikva, Lower Styria. While working as a teacher, he realized he needed more new teaching aids and he advocated more modern methods of teaching. His cooperation with the publisher Eduard Hölzel was of key importance. Kozenn’s crowning accomplishment was the first successful school atlas in the Austrian Empire, published in 1861. It contained twenty-seven maps, of which three were on double pages, and was published in German, Hungarian, Czech, and Polish. The author followed the example of the leading German atlases of that time, but he thoroughly adapted it to local conditions, introduced several important new features, and ensured that its reprints and other atlases that used his as a model were constantly technically, artistically, and conceptually improved. Kozenn’s secondary-school atlas soon became the leading one in the German-speaking part of the empire, whereas in the Czech, Polish, and Hungarian schools his “small” atlases, which were more limited in their coverage and cheaper, were initially more successful. After Kozenn’s death, the publisher decided to maintain his well-established brand, and so even 150 years since its first publication the Kozenn-Atlas is still a prominent name.
This volume presents the importance of natural-disaster education for social preparedness. Increasing damage caused by natural disasters around the globe draws attention to the fact that even ...developed societies must adapt to natural processes. Natural-disaster education is a component part of any education strategy for a sustainably oriented society.
l. Težave za grščino v primerjavi s poukom latinščine l. l. Dobre strani latinščine Kakor je učence že težko navdušiti za latinščino, si vendarle lahko pomagamo z različnim: - V slovenščini in ...drugih sodobnih jezikih je veliko latinskih tujk, velikokrat nam pride v uho kakšno latinsko reklo kot Mens sana in corpore sano ali In vino veritas. - Iz latinščine so se razvili romanski jeziki. Če se učimo latinščine, se bomo pozneje veliko laže učili romanskih jezikov. - Latinščina je še danes strokovni jezik v medicini in večini naravoslovnih ved.
Na začetku moram priznati, da mi je precej neprijetno, ker sem se znašel v položaju, ko bi moral kot skoraj popoln zelenec na pedagoškem polju povedati nekaj modrih misli o blišču in bedi pouka ...antične književnosti pri slovenščini in latinščini. Spričo dejstva, da se nikakor ne morem sklicevati na koš izkušenj pri delu v tem vinogradu, se bom v svojem prispevku skušal omejiti na tisto, kar je vidno na prvi pogled, se pravi v prvi vrsti na gola dejstva o okvirjih, v katere so v naših gimnazijah ujeti grški in rimski pisci.
Jezuitski učitelji, ki so v Ljubljani ustanovili gimnazijo in nekakšno polovično univerzo, so se ukvarjali z antično književnostjo na vrsto načinov. Njihovo delovanje je predstavljeno v šestih ...razdelkih. V prvem je opisan jezuitski šolski sistem nasploh, medtem ko drugi prikazuje odnos reda do klasikov. Pri tem je posebej izpostavljeno znanstveno delovanje jezuitov na Slovenskem. V tretjem razdelku je podan nadroben pregled (zlasti) latinskega čtiva, predpisanega za pouk v vsakem od šestih gimnazijskih razredov, poleg tega pa tudi opis učnih metod. V četrtem razdelku so navedeni ohranjeni naslovi in vsebine zaključnih gimnazijskih izpitov iz književnosti, ki so potekali v Ljubljani. V petem so začrtane glavne značilnosti jezuitske šolske dramatike, šesti pa zaokroži prispevek z razpravo o sedemnajstih dramah z (domnevno) tematiko iz antične književnosti, ki so jih napisali in uprizorili ljubljanski jezuiti s svojimi učenci.