Prispevek pojasnjuje premike v slovenski kratki pripovendi prozi po letu 1980 in razlaga, zakaj do njih prihaja, čemur služijo kvantitativna, strukturna in vsebinska analiza slovenske kratke proze na ...prelomu tega tisočletja. Preverjamo še, ali se erotična ljubezen v postmodenrističnem tipu slvoenske kratke pripovedne proze po letu 1980 ne glede na generacijsko pripadnosot posameznega avtorja kaže kot majhna zgodba.
Sestavek obravnava kratko pripovedno prozo v letih avantgardnih poskusov 1922-1924. V središču pozornosti so Anton Podbevšek s svojima avantgardnima revijama Trije labodi in Rdeči pilot (1922) in ...sodelavci, ki so jih v njih objavili nekaj kratkih pripovedi. Avantgardna kratka pripoved je bila netradicionalna in obarvana ekspresionistično, vendar je bila pripovedno premalo sugestivna, da bi lahko močneje zaznamovala nadaljnjo pot tovrstne proze. Sočasno so kratke pripovedi objavljali tudi Slavko Grum, Miran Janrc, Ivan Mrak idr., ki niso spradali v Podbevškov avantgardni krog.
Razprava obravnava kratko pripovedništvo v triletju 1922-1924, in sicer tisti del, ki je vezan na pripovednike, rojene v 70., 80. in 90. letih. Večina teh pripovednikov je bolj ali manj ostajala pri ...tradicionalni predstavi, kakšna naj bo kratka pripoved po modelski plati, manjše število med njimi je iskalo tudi drugačne možnosti, npr., F. Bevk, A. Cerkvenik, A. Čebokli, I. Dornik, M. Fabjančič, A. Podbevšek, I. Pregelj idr.
Razprava obravnava podobo Ogleja in oglejskega patriarhata v tistih besedilih slovenske književnosti, ki jim je literarna zgodovina dala oznako "zgodovinska povest" ali "zgodovinski roman". Na ...splošno velja, da je tema bolj privlačila katoliško usmerjene pisce in bila celo v ospredju prvega slovenskega katoliškega romana A. Carlija. Za pisatelje, ki so se posvečali Ogleju, je bila - tako v pozitivnem kot negativnem smislu - bistvena njegova povezava s papeškim Rimom. Kljub pozitivnim poudarkom, ki jih je ta povezava za Slovence prinašala s seboj, celo pri kataloških avtorjih podoba Ogleja ni zgolj pozitivna, predvsem zaradi posvetnih podvigov njegovih patriarhov.
Razprava predstavlja kratko prozno bero v prvem desetletju našega stoletja, in sicer brez razčlenjevanja Cankarjevega tovrstnega deleža. S kratko pripovedjo se je v obravnavanem času ukvarjalo kar ...precejšnje število pripovednikov, ki pa - razen manjšega števila (npr. Meško, deloma Kvedrova) - niso iskali rešitev v inovacijah modela pripovedne proze po Cankarjevem zgledu, marveč večinoma ostajali pri različicah tradicionalnega načina pisanja oz. oblikovanja kratke pripovedi.
