Kranjska je kobasica imala važno mjesto u oblikovanju i razvoju slovenske narodne svijesti u razdoblju od proljeća naroda pa nadalje. Bila je središnji slovenski kulinarski simbol, slovenski ...kulinarski barjak, jelo koje Slovence nije punilo samo kalorijama nego ih je mastilo i ponosom. A što se događalo s tom namirnicom neizmjernog narodnog ponosa i zanosa u prvoj Jugoslaviji, u doba političkih, društvenih i kulturnih promjena? Kao prije u austrougarskom dobu, ona i tada ostaje središnjim objektom kulinarskog nacionalizma i šovinizma – u velikoj mjeri zarobljena u semantičkom konzervativizmu. Međutim, čak ni tako nepokolebljivi, čvrsti, stabilni narodni simboli, kao što je (bila) kranjska kobasica, nisu (bili) posve konzervirani u vremenu – dakle otporni na društvene, kulturne, političke, gospodarske i druge promjene.
Prostor nekdanje Jugoslavije, tako prve kot druge, je poseben glede na druga okolja, v katera so se izseljevali Slovenci. V preteklosti je bila to širša domovina in slovenščina eden od »domačih« ...jezikov, ki so se v njej govorili. Slovenci, živeči v jugoslovanskem prostoru zunaj meja Slovenije, zaradi skupnega jugoslovanskega duha niso posvečali pozornosti svoji nacionalni identiteti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do svojega jezika. Ta je zato polagoma izginjal iz njihovega vsakdana. Pomena ohranjanja slovenščine kot enega temeljnih znakov slovenstva so se zavedli šele po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Začeli so ustanavljati društva, ki igrajo vlogo njihovega povezovalca, a hkrati tudi spodbujevalca učenja in rabe slovenščine med člani. Ta postaja izziv zlasti mladim, predstavnikom tretje in ponekod že četrte generacije, ki jim je večinoma tuji jezik, a se je učijo, ker jim odpira možnosti za študij in delo v Sloveniji.
PDF
