Ribnica na Dolenjskem je bila eden večjih in prepoznavnejših trgov na Kranjskem z močno neagrarno dejavnostjo, zlasti z razširjeno krznarsko obrtjo. Posebnost ribniškega trga je nastanek neposredno ...iz vasi, kar se je zgodilo v času kolonizacije sosednje Kočevske v prvi polovici 14. stoletja. Čeprav je Ribnica sodila med maloštevilne kranjske trge z razvito trško avtonomijo, se ta vendarle ni razvila do takšne stopnje kot ponekod drugod. Trg je v zgodnjem novem veku doživljal tudi nihanja v obljudenosti, največja nesreča pa ga je doletela leta 1778, ko je skoraj povsem pogorel, a se je hitro spet postavil na noge. Konec 18. stoletja je Valentin Vodnik o Ribnici upravičeno zapisal: »Ribenca, narlepši terg na Krajnskim.«
Ribniški čarovniški proces v letih 1700-1701 je zaradi večkratne objave izvirnega sodnega zapisnika in literarnih upodobitev eden najbolj znanih čarovniških procesov na Slovenskem. Časovno sovpada z ...daljšim obdobjem vrhunca čarovniških procesov na Kranjskem. Središčna predpostavka v procesuje bil koncept pakta s hudičem. Proces je skoraj zagotovo zahteval vsaj sedem žrtev.
Prispevek vsebuje transkripcijo in prevodporočila o upravljanju ribniškega arhidiakonata med letoma 1633 in 1638. Za svojega predstojnika, oglejskega patriarha Marca Gradeniga, ga je napisal ribniški ...arhidiakon Frančišek Maksimilijan Vaccano. V njem je natančno opisal stanje na cerkvenem in verskem področju v župnijah ribniškega arhidiakonata. Taje spadal pod oglejski patriarhat in je v času poročila obsegal trinajst župnij: Dobrepolje, Škocjan, Bloke, Lož, Cerknico, Kočevje, Kočevsko Reko, Osilnico, Kostel, Mozelj, Koprivnik, Črmošnjice in Ribnico.
Prispevek je dopolnitev tematski številki Kronike 2018/3. Predstavljene so tri stvari iz ie, stoletja, povezane s trgom in gospostvom Ribnica ter s širšim ribniškim prostorom. Prva je sejemska hiša v ...samem trgu, t. i. komun ali kavmav, o katerem je zdaj znano, kaj in kakšen je sploh bil. O njem govoritaporočili iz let 1740 in 1747, ki, kolikor je znano, vsebujeta tudi najzgodnejši pričevanji o krošnjarjenju Ribničanov na tujem, v italijanskem in nemškem prostoru. Tretja stvar je opis meja deželskega sodišča Ribnica v slovenskem jeziku, ki ga v dveh zapisih najdemo v urbarjih ribniškega gospostva iz let 1748-1757 in 1759-1769. Ribnica po njunem odkritju ni več bela lisa na zemIjevidu starejše uradovalne slovenice.
V letih 1821-1823 je na pobudo ljubljanskega škofa Avguština Gruberja na podlagi navodil, ki jih je podal škofijski konzistorij, nastala serija topografsko-zgodovinskih opisov župnij. Leta 1822 so ...tako nastali opisi župnije Ribnica, vikariata Sodražica in lokalije Dolenja vas pri Ribnici, ki so v prevodu predstavljeni v tem sestavku. Iz njih so razvidni gospodarski in verski utrip krajev, nastanek šolstva, zapisi izročil o izstopajočih dogodkih, gradnjah cerkva itd. Zelo ostre, a hkrati zabavne so ocene značaja in nravi tamkajšnjih prebivalcev. Opisi so po obsegu in kakovosti različni, a so pravi biseri lokalne zgodovine, sajporočajo tudi o dogodkih, ki niso omenjeni nikjer drugje.
Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem je nastalo v zadnji četrtini 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje, med letoma 1880 in 1907. Obravnavana likovna ...produkcija odseva splošne značilnosti tedanje slovenske cerkvene ustvarjalnosti ter sledi uveljavljenim vsebinskim in slogovnim likovnim vzorcem, ki so značilni za 19. stoletje. Freske so nastajale v več fazah in so delo slikarjev Janeza Wolfa, Antona Jebačina, Matije Koželja in Franceta Stareta. Med njimi velja izpostaviti Wolfov prispevek, ki ga je mogoče opredeliti kot najkakovostnejšega med omenjenimi.
Results of investigating the community of aquatic invertebrates in the Ribnica and Lepenica Rivers (Kolubara River drainage area) are given in the present work. Forty-three taxa are recorded. In ...relation to other studied streams in Serbia, the investigated rivers are characterized by high diversity of macroinvertebrates. Cluster analysis indicates that the locality on the Lepenica stands apart from those on the Ribnica, which is a consequence of the difference of habitats found at them. Results of saprobiological analysis of the macrozoobenthos in the given rivers indicate that their waters belong to quality classes I and II.
U radu se prikazuju rezultati istrazivanja vodenih beskicmenjaka reka Ribnice i Lepenice (sliv reke Kolubare). Zabelezeno je ukupno 43 taksona. Istrazivane reke odlikuju se visokim biodiverzitetom u poredjenju sa drugim ispitivanim tekucicama Srbije. Prema rezultatima cluster analize, lokalitet na Lepenici izdvaja se u odnosu na lokalitete na Ribnici, sto je posledica razlike u analiziranim stanistima. Konstatovana zajednica makrozoobentosa ukazuje na dobar kvalitet vode koji je na granici I i II klase boniteta.
V ravnino postavljeni grad je nastal okoli leta 1470 za oskrbnika gradu Ribnica Andreja pl. Lamberga († 1473). Z njim so nadomestili srednjeveški dvor, kije bil uničen med turškim vpadom leta 1469. ...Zasnovali so ga kot heterogeno oblikovan grajski kompleks s krožnim zunanjim vodnim obrambnim jarkom, samostojnim obrambnim obzidjem in z višjo prosto stoječo glavno grajsko stavbo na sredini zasnove. Opravljena stavbna analiza je pokazala, da je bilgrad Breg zanimiv arhitekturno-razvojniprimer hibridne zasnove, ki je v eni stavbni fazi združila koncept protiturške utrdbe oziroma tabora in v ravnino postavljenega protorenesančnega plemiškega dvorca spoznogotsko oblikovanimi drobnimi stavbnimi členi. Z gradnjo gradu Breg seje začela izjemno bogata gradbena in arhitekturna dejavnost rodovine Lamberg na Kranjskem. Čeprav so od gradu po rušenjih v 18. in 19. stoletju ostali razmeroma skromni ostanki, je še vedno mogoča dovolj zanesljiva interpretacijapričevalne arhitekturne zasnove iz zadnje tretjine 15. stoletja.
V príspevku obravnavamo fevdalne razmere - vazale in fevde - na Ribniškem med letoma 1418 in 1456, torej v času, ko so bili nekdanji ortenburški fevdi v rokah grofov (pozneje knezov) Celjskih. Große ...Ortenburški so od sredine 13. do začetka 14. stoletja na Dolenjskem in Notranjskem od oglejskega patriarha prejeli v fevd obsežen kompleks zemljiških gospostev, tudi Ribnico. Z njihovim izumrtjem (1418) je ta posest prešla v roke grofov Celjskih. Po smrti Hermana II. Celjskega (1435) je postal senior rodbine njegov sin Friderik II., kije ponovno potrdil oziroma podelil celjske fevde. Tako je leta 1436 nastala fevdna knjiga, danes najstarejši še ohranjen popis celjskih fevdov, v dveh nepovsem enakih izvodih;prvega hranijo v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, drugegapa v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Podobno seje zgodilo po smrti grofa Friderika II. Celjskega (1454), ko sta nastali novi fevdni knjigi, tokrat ločeno zagrofiji Ortenburg in Celje; obe sta danes v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Z umorom Ulrika II. Celjskega (1456) je rodbina izgubila zadnjega moškega člana in celjsko posest so po krajši vojni prevzeli Habsburžani.
Prispevek osvetljuje čas, v katerem sta obrtnike zaznamovala dokončen premik od klasične cehovske ureditve k obrtni svobodi in pospešena industrializacija. Ribnica kot pomembno obrtniško središče ni ...mogla ubežati spremembam, ki so jih te novosti prinašale. Čas gospodarskega napredka je v Ribnico na začetku 20. stoletja pripeljal parne stroje, ki so napovedali novo »industrijsko dobo«. V tem času so nastala tudi prva podjetja, ki so največji razcvet doživela v času med svetovnima vojnama. Napredek, ki se je dogajal z bliskovito hitrostjo, je spreminjal potrebe prebivalcev, zato lahko v tem času opazimo počasno izginjanje določenih obrti (krznarstvo, irharstvo, usnjarstvo), vzporedno pa pojav novih (mehanikarstvo, električarstvo, fotografski studio), ki so sledile potrebam modernih časov.
PDF