Samomor je v Sloveniji kljub visoki stopnji samomorilnosti še vedno tabu tema, zato sem se mu natančneje posvetila v pregledu filozofskih stališč in klasifikacij prostovoljne smrti. V ...interpretativno-analitični raziskavi sem Kačurjevo smrt v Cankarjevem romanu Martin Kačur utemeljila kot samomor, ki sem ga premislila z različnih perspektiv. Upoštevala sem Schopenhauerjevo filozofsko strpnost do samomora skozi etiko sočutja, Nietzschejevo upravičenje samomora kot izraza človekove svobode v svetu, Freudovo razlago povezave nagona smrti in življenja ter tri stopnje filozofskega prepričanja oziroma razpoloženja. To so idealizem, nihilizem in fatalizem, razporejeni v nenehno dialoško razmerje, prek katerih prestopamo z zgodbene na pripovedno raven. Pri upoštevanju realistične (postopen propad Kačurja) in simbolistične (slutenjska logika simbolov) poetike sem za dokaz samomora uporabila različne klasifikacije, po katerih je Kačurjev samomor subtilna povezava egoističnega ali sebičnega in logičnega ali nihilističnega ter krotkega in nezavednega samomora. Medtem ko povezava egoističnega in logičnega filozofsko utemelji Kačurjevo odločitev, vpliva preplet nehotenega in krotkega samomora na bralno empatijo. Z njeno pomočjo tragičnega propada altruističnega Kačurja, podobnega večini Cankarjevih glavnih likov, ne poskušamo razumeti samo skozi tematizacijo nesrečnega idealista, ampak tudi s posebno poetiko (avstrijske) moderne, ki je na začetku 20. stoletja smrti namenila posebno pozornost.
Epidemija covida-19 je po dostopnih podatkih podobno kot epidemije nalezljivih bolezni pred njo povzročala tudi posledice na duševnem zdravju prebivalstva. Posebej so bile ogrožene ranljive skupine ...prebivalstva, kot so ljudje z duševnimi motnjami, migranti in neposredno izpostavljeni stresnim okoliščinam v času epidemije. Dolgotrajna osamitev ali karantena lahko poveča simptome anksioznosti, depresije in samomorilnost. Primeri, ki jih predstavljamo, so povezani, čeprav jih gotovo ni enostavno povzročila zdravstvena kriza med epidemijo covida-19. Zato je torej treba v času krize covida-19 in po njej, kot tudi v času drugih naravnih katastrof, oblikovati smernice za delo na področju duševnega zdravja najbolj ranljivih in izpostavljenih skupin, predvsem na področju preprečenja samomorilnosti. Gre za krizno ukrepanje, ki zahteva široko mobilizacijo služb in strokovnjakov.
Samomor je dobro opisan javnozdravstveni problem. Glede na število samomorov se Slovenija že dolgo uvršča v svetovni vrh. Na biološki ravni so bile opravljene številne genetske in biokemijske ...raziskave živčnih prenašalcev, v zadnjih letih so pogostejše tudi raziskave na področju epigenetike, kamor uvrščamo delovanje nekodirajočih RNA (miRNA), metilacijo DNA in posttranslacijske modifikacije histonov. Mikro RNA so kratke, 19–25 nukleotidov dolge enoverižne molekule RNA, ki se specifično vežejo na mRNA in znižajo izražanje tarčnih genov. Pri žrtvah samomora so zaznali spremembe v izražanju miRNA v povezavi z možganskim nevrotrofnim dejavnikom (BDNF) in njegovim receptorjem (TrkB), transkripcijskimi in rastnimi dejavniki ter poliaminskim sistemom. Metilacija DNA je proces dodajanja metilne skupine na mesto 5C citozina, posledica pa je znižanje prepisovanja genov. S študijami globalnega vzorca metilacije so pri žrtvah samomora prepoznali spremenjene vzorce metilacije promotorskih regij. Številni promotorji so pripadali genom, vpletenim v kognitivne funkcije. Na ravni posameznih genov so spremembe v vzorcu metilacije promotorske regije opazili pri BDNF in genu za receptor TrkB, ribosomski RNA in serotoninskem receptorju tipa 2A. Histoni so osnovni gradniki jedrnega kromatina; predstavljajo proteinsko osnovo, okoli katere se navije DNA. Tako skupaj tvorijo nukleosom. Histone sestavlja globulni centralni del in N-terminalni rep. Dolžina slednjega je lahko različna in na aminokislinskih ostankih repa so lahko prisotne posttranslacijske modifikacije. Med njimi so najpogostejše acetilacija in metilacija lizinov in argininov, fosforilacija serinov in treoninov, ubikvitinacija in sumoilacija lizinov in ADP-ribozilacija. Pri žrtvah samomora so opazili spremembe modifikacij histonov pri TrkB in poliaminskem sistemu. Številne študije tako povezujejo epigenetske mehanizme s samomorilnim vedenjem.
Pacienti po zdravljenju raka v otroštvu so glede samomorilnosti izrazito občutljiva skupina. Pri njih sta povišana tako razmišljanje o samomoru kot tudi dejanski samomor. V slovenskem prostoru sicer ...ne beležimo povišane stopnje samomora pri tej skupini pacientov. Od 1.647 pacientov, ki so bili v otroštvu zdravljeni za rakom, so zaradi samomora umrli trije. V pričujočem članku so predstavljeni vsi trije pacienti, ki so storili samomor. Iz podatkov, ki so nam na voljo, smo sklepali na sorodnosti in različnosti, ki so botrovale razvoju samomorilnosti pri vsakem od njih. Ugotovimo lahko, da je bilo kljub razlikam v poteku in zdravljenju bolezni skupno vsem trem pacientom to, da niso bili deležni polne strokovne psihološke pomoči, ki naj bi bila namenjena pacientom po zdravljenju raka v otroštvu. Razvoj dobre strokovne mreže na tem področju bi lahko omogočil vključitev večjega števila pacientov, da bi lahko spregovorili o svojih psihičnih težavah. S tem bi lahko pomembno prispevali k preprečevanju samomora pri tej ranljivi skupini pacientov.
In 2016, the US Centers for Disease Control and Prevention released a report indicating that rates of suicides for farmers were 84.5 per 100,000, four times higher than the general population and ...higher than other high-risk groups, such as military veterans. Five months later, it was retracted due to a classification error. However, the report had already made national and global news, sparking a sense of urgency among policy makers, the media, and farm groups. Despite evidence that occupational stress in agriculture stems from structural sources, such as volatile economic conditions resulting from trade instability and unstable commodity prices, solutions to the problem of suicide among farmers tend to emphasize individualized actions, such as seeking counseling and mental health support. This paper examines recent media and policy initiatives as well as interactions among farm support agencies. We argue that despite evidence of structural challenges, the solutions proposed typically require individualized action by farmers. This response is consistent with agrarian ideologies that portray farmers as uniquely independent actors and absolves policy makers, lenders, and agribusinesses of culpability in promoting an agricultural industry that is responsible for high levels of occupational stress among its most critical participants.
The existing literature provides evidence of the link between media reporting and suicide in terms of either preventive or provocative effects. Hence, working with media representatives on ...responsible reporting on suicide is of great importance. Until recently in Slovenia, there has been an obvious lack of communication between media representatives and suicidologists. The aims of the present study were twofold; firstly, to introduce the adaptation and dissemination of intervention on responsible media reporting, and secondly, to evaluate the effectiveness of the implemented intervention on suicide reporting.
We used a pre-post research design. Newspaper articles were retrieved over two 12-month periods: the baseline period and the follow-up period. In between, we had a year of implementation of our intervention program (launching and disseminating the Guidelines via workshops). Each retrieved article was rated qualitatively with respect to its adherence to the Guidelines.
The comparison of baseline and follow-up periods revealed some significant differences. Reporting in the follow-up period was less sensationalistic, there was less reporting about specific cases of suicides and more about causes of suicide and pathways out of mental distress. Furthermore, in the follow-up period, there was a significant improvement related to headlines of media articles. Contact information about where to seek help was more often included in the articles.
The findings are promising, but working with the media needs to be continuous and ongoing if sustainable results are to be achieved.
Introduction. Suicide is a multidimensional problem. Observations of family history of suicide suggest the existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour.
Aim. Starting with a historical ...perspective, the article reviews current knowledge of a genetic vulnerability to suicidal behaviour, distinct from the genetic vulnerability to psychiatric disorders, focused on clinical and population-based studies, and findings from recent molecular genetics association studies.
Method. The review includes peer-reviewed research articles and review papers from the professional literature in English language, retrieved from PubMed/Medline and PsycINFO.
Results. The research literature confirms a existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour. Even though the results of individual studies are difficult to compare, genetic influences could explain up to half of the variance of the occurrence of suicide.
Conclusion. Genetic vulnerability could be a distal risk factor for suicide, which helps us to understand the occurrence of suicide among vulnerable people. Ethical implications of such vulnerability are highlighted.
Uvod. Samomor je večrazsežnostni problem. S študijami družinskih anamnez samomorilnega vedenja je bilo ugotovljeno, da bi genetska komponenta lahko vplivala na občutljivost za samomorilno vedenje.
Namen. Članek skozi zgodovinski vidik proučuje današnje poznavanje genetske ranljivosti za samomorilno vedenje, ki se razlikuje od genetske ranljivosti za psihiatrične motnje v kliničnih in populacijskih študijah ter prikazuje ugotovitve zadnjih študij molekularno genetskih raziskav.
Metoda. Strokovni pregled vključuje raziskovalne članke in poročila iz strokovne literature v angleškem jeziku, pridobljene iz PubMed/Medine in PsycINFO.
Rezultati. Pregled obstoječe strokovne literature kaže na prisotnost genetske komponente kot dejavnika tveganja za samomorilno vedenje. Čeprav je rezultate posameznih študij težko primerjati, pa lahko genetski vplivi pojasnijo tudi do polovico različnih pojavov samomorilnega vedenja.
Zaključek. Genetska ranljivost bi lahko bila distalni dejavnik tveganja za samomor, kar nam pomaga razumeti pojav samomora med osebami s tveganjem za samomorilno vedenje. S tega pogleda so zajeta tudi etična vprašanja.
PDF
