V prispevku smo se osredotočili na specializirano leksiko, ki se je pojavila ob terminološkem kvalifikatorju med. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.0 (SSKJ2), v Slovenskem medicinskem ...slovarju (SMS) pa njene terminološke vzporednice oz. ustreznega strokovnega izraza ni. SSKJ2 naj bi namreč s terminološkimi kvalifikatorji nakazal področje, na katerem »termin živi« ali »s katerega prehaja v splošno rabo«. Analizirali smo, zakaj je bil delež specializirane leksike (331 gesel) vključen v SSKJ2, čeprav v medicini ni ustaljen.
Dolžnost vsake družbe je, da opolnomoči vse svoje članice_e in poskrbi, da so vse informacije javnega značaja dostopne za najrazličnejše skupine uporabnic_ov. Posebnega pomena so med drugim ...izobraževalne vsebine, med katere sodijo tudi jezikovni priročniki. V pričujočem príspevku se osredotočamo na implementacijo podatkov iz Slovarja slovenskega znakovnega jezika, ki je nastal v okviru Zveze društev gluhih in naglušnih, v 3. izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU od leta 2016, in obratno. Sodobni razlagalni slovarji so v prvi vrsti spletni slovarji, pri čemer pa spletni medij omogoča številne možnosti povezljivosti podatkov med različnimi jezikovnimi viri. Namen prispevka je prikazati obstoječe stanje tovrstne implementacije in nadaljnje načrte.
V príspevku je predstavljen razvoj besednovrstnega označevanja nedoločnih količinskih izrazov v slovenskih slovnicah, slovarjih in jezikoslovnih razpravah v 20. in v začetku 21. stoletja. Obstoječa ...razvrstitev v normativnih priročnikih je problematizirana na podlagi gradiva za zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, primerjane pa so tudi rešitve v nekaterih slovarjih sodobnih slovanskih jezikov.
Z metodološkim pristopom kontaktnega jezikoslovja v članku raziskujemo problematiko kategorije (slovničnega) spola pri samostalnikih, sprejetih iz ali prek nemščine, v knjižni slovenščini 16. ...stoletja. Kljub splošni tendenci, da prevzeta beseda »ohrani« spol izhodiščne tujejezične besede, obstajajo odstopanja, znotraj katerih smo odkrivali tipološke značilnosti in iskali vzroke. Za prepoznavanje slovničnega spola samostalnikov v leksikografski praksi uporabljamo morfološka, skladenjska in pomenska merila.
V prispevku obravnavamo razlike med prvo in drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Analiza obsega dva ločena postopka: detajlno primerjavo celotnega geslovnika obeh slovarjev in analizo ...2.500 geselskih člankov iz obeh slovarjev, po sto iz vsake črke. Analiza kaže, da je v drugi izdaji SSKJ vsebovan poseg v pravopisno in pravorečno podobo slovenščine brez razvidnega mandata za ta poseg, da so spremembe naključne in nekonsistentne, pri čemer je poleg razrušenja konsistentnega slovarskega opisa iz prve izdaje vprašljiv predvsem poseg v slovnični opis slovenskega jezika, vsebovan v drugi izdaji, in da zaradi redakcijske odločitve, da se popolnoma zabriše možnost razločevanja, ali slovarski podatki izhajajo iz prve izdaje ali iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika, druga izdaja prinaša strokovno vprašljiv slovarski opis sodobnega slovenskega jezika. S strokovnega, leksikografskega stališča bi bilo primerneje, če bi prva izdaja ostala nespremenjena, s Slovarjem novejšega besedja slovenskega jezika kot svojo ločeno publikacijo. Poleg tega druga izdaja ni prosto dostopna na spletu, nobena od izdaj pa ni prosto dostopna kot slovarska baza v računalniško procesljivem formatu.
PDF