Izhodišča: Uvedba klinične prakse v začetne letnike študija pomeni uvedba zgodnjega stika z bolnikom in priložnost, da se v učni proces dejavno vključijo klinični mentorji. Namen prispevka je ...ugotoviti, kako so študenti ocenili izpolnjevanje zastavljenih učnih ciljev, ter predstaviti analizo kvantitativnih in kvalitativnih ocen pouka prve generacije študentov prvega letnika medicine in dentalne medicine o obvezni klinični praksi v študijskem letu 2021/22. Metode: Med študenti 1. letnikov medicine in dentalne medicine smo izvedli za študente obvezno anonimno anketo ob koncu izvajanja klinične prakse v študijskem letu 2021/22. Sestavljena je bila iz vprašanj zaprtega tipa, pri katerih je bila uporabljena Likertova skala z oceno od 1 do 5, in vprašanj odprtega tipa. Kvantitativne podatke smo analizirali z uporabo metod deskriptivne statistike in Mann-Whitneyevega testa za dva neodvisna vzorca, kvalitativno zbrane podatke smo analizirali z deskriptivno analizo prejetih opisnih odgovorov študentov. Rezultati: Anketo so izpolnili 304 študentje (100 % odziv), med katerimi je bilo 245 študentov medicine (80,6 %) in 59 (19,4 %) študentov dentalne medicine. Število študentk je bilo 271, kar je predstavljalo 71,4 % udeležencev. Študenti so poročali, da so bili učni cilji v celoti izpolnjeni. Pretežno so bili zadovoljni z osvojitvijo kliničnih veščin in veščin nudenja nujne medicinske pomoči. Pomembno slabše so osvojitev kliničnih veščin ocenili študentje dentalne medicine (Mann-Whitney 8689,5; p =0,009). Najbolje ocenjeni del celotnega predmeta je bila prav praksa v kliničnem okolju, ki je bila ocenjena z mediano 5 (interkvartilni razmik 0). Vlogo mentorja so študenti ocenili izjemno pozitivno, kar 288 (94,7 %) študentov bi namreč svojega mentorja zanesljivo priporočilo kolegom. Zaključki: Študenti so klinično prakso v prvem letniku ocenili kot izjemno pozitivno izkušnjo. Najvišjo oceno so podelili kliničnim mentorjem. Prepoznani vlogi mentorjev klinične prakse v izobraževanju študentov medicine in dentalne medicine bo zato sledila še formalna ureditev statusa mentorjev klinične prakse.
V prispevku je predstavljena podnebna tipizacije Slovenije za klimatološko obdobje 1991-2020. Izhodišče za členitev je bila Köppen-Geigerjeva klasifikacija, ki pa je pregroba za prikaz vseh podnebnih ...specifik Slovenije. Z upoštevanjem dodatnih temperaturnih in padavinskih kriterijev smo slovensko podnebje razčlenili na štiri osnovne tipe z devetimi podtipi: zmerno sredozemsko (obalno in zaledno), zmerno celinsko (severovzhodne, vzhodne in jugovzhodne ter osrednje Slovenije), gorsko (višjega in nižjega gorskega sveta) in podgorsko podnebje (zelo vlažno in vlažno).
Prispevek obravnava remigracijske procese slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Argentine v Slovenijo. V prvem delu prispevka se osredotočamo na splošni oris remigracije, ki se v kontekstu ...globalizacije in naraščajočih migracijskih tokov pojavlja kot odziv na spremenjene življenjske okoliščine, ekonomske priložnosti, ali kot posledica iskanja osebne in kulturne identitete ter predstavljamo ozadje in zgodovinski kontekst slovenskega izseljevanja v Argentino in orišemo značilnosti slovenske diaspore v Argentini. V drugem delu predstavljamo analizo in interpretacijo rezultatov podatkov, ki smo jih zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev biografsko-interpretativne narativne metode med slovenskimi priseljenci iz Argentine, ki v Sloveniji predstavljajo specifično skupnost in vzdržujejo transnacionalne povezave z Argentino.
Prispevek obravnava predstave in odnos mladih do migracijskih procesov v dveh državah – ZDA, ki že stoletja veljajo za državo priseljevanja, in Sloveniji, ki je bila v različnih zgodovinskih obdobjih ...del različnih migracijskih procesov (kot država izseljevanja, država priseljevanja ali država tranzitnih migracij). Prvi del prispevka se osredotoča na migracijske procese v obeh državah in prikaže pregled predstav in odnosa mladih do priseljevanja, drugi del pa predstavi rezultate raziskave, ki smo jo opravili med 44 mladimi Američani in Slovenci, v kateri so nas zanimale njihove predstave in odnos do migracijskih procesov.
Tokratna številka Andragoških spoznanj je nastala kot rezultat projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INOVUP), ki se izvaja na vseh treh javnih slovenskih univerzah: Univerzi v ...Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. Poleg teh treh institucij, ki zajemajo večino slovenskega visokošolskega prostora, v konzorciju sodeluje tudi Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Osrednji namen projekta INOVUP (www.inovup.si), ki ga financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prek sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS), je preveriti in »prevetriti« visokošolsko didaktiko na slovenskih univerzah. V projektu ne želimo zgolj analizirati stanja na tem področju, temveč prek različnih usposabljanj spodbuditi refleksijo visokošolskih učiteljev o lastni praksi in jih usposobiti za vpeljavo novih pristopov v poučevanje.
V članku so predstavljene možnosti rabe kalkulatorja ekološkega odtisa v vzgoji in izobraževanju, še posebej z vidika razvijanja kompetenc za trajnostni razvoj. Čeprav je empirična raziskava potekala ...v visokošolskem prostoru (študentke in študenti geografije na Univerzi v Ljubljani), je v prilagojeni obliki mogoče opisani pristop k obravnavi posameznikovih pritiskov na okolje in možnosti njihovega zmanjševanja prenesti tudi v osnovnošolsko in srednješolsko prakso. Večina sodelujočih je v obravnavi ekološkega odtisa prepoznala pomemben prispevek k vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj.
Prispevek obravnava povratne selitve slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Argentine. V prvem delu prispevka se osredotočamo na splošni oris povratnih selitev, ki se v kontekstu ...globalizacije in naraščajočih migracijskih tokov pojavljajo kot odziv na spremenjene življenjske okoliščine, ekonomske priložnosti ali kot posledica iskanja osebne in kulturne identitete ter predstavljamo ozadje in zgodovinski kontekst slovenskega izseljevanja v Argentino in orišemo značilnosti slovenske diaspore v Argentini. V drugem delu predstavljamo analizo in interpretacijo rezultatov podatkov, ki smo jih zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev biografsko-interpretativne narativne metode med slovenskimi priseljenci iz Argentine, ki v Sloveniji predstavljajo specifično skupnost in vzdržujejo transnacionalne povezave z Argentino.
V prispevku je predstavljena podnebna tipizacije Slovenije za klimatološko obdobje 1991–2020. Izhodišče za členitev je bila Köppen-Geigerjeva klasifikacija, ki pa je pregroba za prikaz vseh podnebnih ...specifik Slovenije. Z upoštevanjem dodatnih temperaturnih in padavinskih kriterijev smo slovensko podnebje razčlenili na štiri osnovne tipe z devetimi podtipi: zmerno sredozemsko (obalno in zaledno), zmerno celinsko (severovzhodne, vzhodne in jugovzhodne ter osrednje Slovenije), gorsko (višjega in nižjega gorskega sveta) in podgorsko podnebje (zelo vlažno in vlažno).
Kraška polja v Sloveniji Stepišnik, Uroš
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
08/2021
53
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Kraška polja so kotanje v krasu, ki so zelo pogoste zlasti na Dinarskem krasu. Kljub številnim skupnim značilnostim se pojavljajo v zelo različnih kraških okoljih in delujejo na različne načine. V ...raziskavi je predstavljena nova tipizacija kraških polj, ki poenostavlja dosedanje tipizacije. Polja opredeljuje glede na geomorfološko okolje, v katerem se pojavljajo, kot ojezerjena, prelivna, pritočna in predledeniška. V raziskavi smo na osnovi nove tipizacije opredelili vseh 35 kraških polj v Sloveniji.
PDF
