Risbe iz stockholmskih arhivov Martina Malešič
Acta historiae artis Slovenica,
01/2021, Volume:
26, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Arhitekta France in Marta Ivanšek se v slovenski arhitekturni zgodovini pogosto omenjata kot »ambasador- ja« švedske kulture, ki sta iz Skandinavije v slovenski prostor prinesla vrsto za napredek ...stanovanjskega standarda ključnih modelov, na primer urbanistično idejo nizko-goste stanovanjske zazidave (naselje Murgle v Ljubljani), skandinavski sistem moderne laboratorijske kuhinje (SVEA) ter tečaje Barva in oblika. Švedsko izkušnjo arhitektov Ivanšek omenjajo številni raziskovalci povojne slovenske arhitekture, vendar področje še ni bilo podrobno raziskano in predstavljeno. Prispevek prinaša vpogled v leta, ki sta jih Ivanška preživela v Stockholmu. S pomočjo primarnega gradiva iz stockholmskih arhivov, lastnih zapisov arhitektov in korespondence poskuša rekonstruirati njuno bivanje in delo v Stockholmu.
Po zaključku 2. svetovne vojne, ko je komunistična partija prevzela oblast, Jugoslavija pa je postala del vzhodnega, komunističnega bloka, je sovjetski družbeno- politični model prevladal na vseh ...družbenih področjih – od ustave do kulturne politike. Tako kot v drugih kulturnih dejavnostih se je tudi v arhitekturi v prvih povojnih letih sledenje sovjetskim modelom izrazilo v slogu, ki bi ga delno lahko opredelili kot socialistični realizem. Spor Jugoslavije z Informbirojem leta 1948 je vodil do njenega izstopa iz vzhodnega bloka. Prekinitve političnih in gospodarskih vezi s Sovjetsko zvezo so postopoma sprožile rahljanje kulturnih vezi. Petdeseta leta so prinesla zaton socialističnega realizma in ponovni zagon modernizma, ki je v ozadju vztrajal iz časa med obema vojnama. Prispevek poskuša opisanemu dogajanju slediti z vpogledom v sočasno slovensko arhitekturno publicistiko. Osredotoča se na izbrana besedila, ki se odzivajo na dinamične preobrate znotraj arhitekturne stroke, pogojene s spreminjajočimi se družbenimi razmerami. Na takšen način lahko jasno spremljamo, kako se je v kratkem časovnem obdobju od leta 1945 do začetka petdesetih let, glede na družbeno-politične razmere, spreminjalo sprejemanje in razumevanje socialističnega realizma in sovjetske arhitekture na eni ter modernizma in zahodne arhitekture na drugi strani.
Jože Plečnik je stare arkade iz leta 1865 v načrtu dopolnil s pravokotno postavljenimi novimi arkadami, vmesni prostor pa si je zamislil kot gaj. Ko so bile arkade 1937 temeljito obnovljene in je ...bil teren očiščen, so začeli prestavljati spomenike, izkope posmrtnih ostankov (ekshumacije) pa so preložili na poznejši čas. Celotno pokopališče so najprej obnavljali po koncu 2. svetovne vojne, saj je bilo precej poškodovano. V začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so temeljito prenovili arkadni objekt, zamenjali celotno strešno konstrukcijo, ga prekrili z bakreno pločevino. Popravili so zidovje in kapelice ter obnovili ograjo, očistili, konzervirali nagrobnike in sarkofage ter namestili stropne svetilke ter postavili 4 reflektorje na Robbovi ulici. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko, Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997; S. D., Arkade na Navju so obnovljene, v: Zbor občanov, let. 22, 1982, št. 17.)
Plečnikovi stebri so pred postavitvijo na Navju leta 1952 podpirali balkon na zgradbi Glasbene matice, vendar so balkon med obnavljanjem pročelja odstranili. Navje je s stebri pridobilo prijeten ...estetski poudarek. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
PDF
