Louis Adamič (1898–1951) je bil najuspešnejši slovenski izseljenski pisatelj. Že samo dejstvo, da je domala vsa svoja dela posvetil družbenim in kulturnim vprašanjem svojih dveh domovin, kaže na ...njegovo izrazito dvonacionalno družbeno-kulturno vpetost. Čeprav je pisal v angleščini, se ravnovesje med slovensko in ameriško komponento njegove kulturne identitete ni nikoli omajalo. Ker je ameriško priseljenstvo opazoval kot insider in hkrati kot outsider, je bil njegov vpogled v priseljenska vprašanja toliko kompleksnejši. Zato se v zadnjem času znova razkriva presenetljiva aktualnost Adamičevih konceptov in pogledov na vprašanja nacionalne, etnične in kulturne identitete ter medkulturnih odnosov, zlasti tistih znotraj nacionalne skupnosti.
The first part of the book discusses the position of Slovenian émigré literature and its place in the framework of Slovenian national literature and culture. In the second part, the most significant ...immigrant writers in Slovenia are presented, and their position in the cultural context of Slovenia is analyzed. The third part comprises a broader examination of the immigrants’ position in Slovenia, their (cultural, socio-economic, political) integration, and the level of their equality regarding the status of their cultural-artistic activities and their affirmation in broader Slovenian society. The last part of the book opens a number of comparisons between the positions of Slovenian emigrants and the immigrants in Slovenia.The comparative analysis focuses on the factors influencing cultural life of the immigrant community as such. This is followed by a chapter on literary bilingualism among emigrant/immigrant writers. The concluding chapters continue to problematize the concept of a single “national language” as the demarcation line between national literatures. A theoretical concept of a “concentric paradigm of national literature” is introduced. The authors of the included foreword and review are Matjaž Hanžek and Aleš Debeljak.
V pripovedni prozi avstralskih Slovencev je opazna težnja po oblikovanju motivno-tematskega kompleksa izseljenstva, ki je v svoji osnovni izkušnji le nekoliko moten s sicer vzporednimi, a ...drugovrstnimi problemi, s problemi ideološkega in političnega znzčaja. Osnovni motivi so: tujstvo oz. brezdomovinskost, nova, avstralska izkušnja, politično-ideološke napetosti in spori v času med II. svetovno vojno in po njej ter univerzalna življenjska empirija. Razvojni lok motivno-tematske ravni pripovedi iz korpusa kaže opazenpremik k občečloveškim motivom in temam, ki so povezani s tudi pozitivno avstralsko izkušnjo.