Nova slovnica: kje smo in kam gremo Arhar Holdt, Špela; Ahačič, Kozma; Krapš Vodopivec, Irena ...
Slovenscina 2.0,
12/2018, Volume:
6, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode ...(ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd.
Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
Štúdia sa zameriava na stav jazyka a otázky jazykovej politiky v medzivojnovom období v slovenskej jazykovej enkláve vo Vojvodine v Srbsku prostredníctvom diela Vladimíra Hurbana Vladimírova ...(pseudonym VHV, 1884 – 1950). Podáva analýzu jazykovedných prác VHV a venuje sa problematike jazykového plánovania. S cieľom pozdvihovať a posilňovať povedomie Slovákov o materinskom jazyku sa VHV aktívne zapojil do formovania podoby modernej slovenčiny, pričom jeho platformou sa stali miestne periodiká a jazykové kurzy pre domáce obyvateľstvo. Vyučovanie slovenčiny realizoval v dvoch základných cykloch v rokoch 1925 a 1943 v Starej Pazove. Frekventanti druhého kurzu používali ako učebnicu slovenčiny gramatiku Slovačka slovnica (1942), ktorej autorom je chorvátsky slovakofil Josip Andrić (1894 – 1964). Jazyková situácia domáceho obyvateľstva a nedostatok odborných a normatívnych publikácií priviedli VHV k myšlienke ozrejmovať a vysvetľovať lingvistické javy týkajúce sa slovenskej ortografie, morfológie, lexikológie, etymológie i dialektológie, pričom zastával myšlienku zotrvania pri etymologickom pravopise a presadzoval názor, že pravopis musí zachytávať len ustálenú a kodifikovanú podobu jazyka.
Pričujoča raziskava se osredotoča na učinke pomenskega poučevanja španskega člena z vidika kognitivne slovnice z uporabo empirične raziskave. Njen osrednji cilj pa je zagotoviti učečim se operativni ...model za španski člen in v razumevanje usmerjen model poučevanja. Poleg tega želimo odpreti raziskovalno polje v smeri zagotavljanja spoznavnih orodij, ki bi učečim se v okviru eksplicitnega poučevanja španskega člena pomagala pri tvorjenju pomena v tujem jeziku, za kar se je zdel najprimernejši operativni model za španski člen, vzpostavljen na podlagi teoretskih okvirov kognitivne slovnice (Langacker 2008, Cifuentes Honrubia 1989 in López García 2005). Zato smo naredili operativni model za španski člen, vzpostavljen na podlagi teoretskih okvirov kognitivne slovnice (Ruiz Campillo 1998, Dirven y Radden 2007, Castañeda 2014, Montero 2014b in Santiago 2016) in oblikovali model poučevanja procesiranja, kot ga utemelji Van Patten (1993, 1996, 2002).
The notional passive construction (NPC, henceforth) is claimed to be the most common form of passive and the earliest mode of passive expression in Chinese. However, under the view of cognitive ...construction grammar, NPC remains a mystery with its form not clearly defined and its function not particularly discussed. Taking a character-based historical approach, this paper studies the form designated by NPC, the ‘theme + verbal’ structure in corpus data. Results show that the ‘theme + verbal’ structure is extremely stable in the history of the Chinese language, denoting change of state. In conjunction with some cross-linguistic findings, a change-of-state construction can thereby be proposed for the form ‘theme + verbal’. Accordingly, the idea of the so-called “notional passive construction” is challenged in the way that it essentially refers to a special situation of the change-of-state construction when the event expressed by the verbal is not likely to occur spontaneously- it is not a construction itself, yet plausibly passive.
Namen prispevka je predstaviti pomen in vlogo, ki ju učitelji francoščine na slovenskih srednjih šolah in gimnazijah pripisujejo slovnici pri svojem poučevanju. Najprej je opredeljen pojem slovnice ...in njena vloga skozi zgodovino ter v obeh učnih načrtih za poučevanje francoščine na gimnazijah. Spreminjanje vloge slovnice je predstavljeno skozi perspektivo eksternih preverjanj znanja. V osrednjem delu prispevka je predstavitev raziskave in rezultatov empiričnega dela raziskovalne naloge, v katerem smo se zaradi obsežnosti omejili zgolj na predstavitev rezultatov anketnih vprašalnikov, ki so relevantni za naše raziskovalno vprašanje. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se učiteljem francoščine slovnica zdi pomembna, vendar v svoj pouk vključujejo različne pristope za razvijanje vseh sporazumevalnih spretnosti. Menijo, da je razvijanje jezikovne zmožnosti le en element tujejezikovnega pouka, zato se pri poučevanju le redko omejijo izključno na jezikovno zmožnost in pravilnost.
Franc Miklošič (1813-1891) spada med osrednja imena svetovne slavistike. Razprava je sistematičen prikaz življenja in znanstvenega dela uveljavljenega slavista ter poudarja njegove ogromne zasluge za ...slavistično znanost. Ob 130. obletnici njegovega častnega članstva v Bolgarski akademiji znanosti so v Inštitutu za literaturo BAN (v sodelovanju z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) pripravili obsežno razstavo o njegovi osebni in raziskovalni poti.
Delo Matjaža babiča Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika je izšlo kot univerzitetni učbenik, namenjen študentom latinskega jezika in književnosti, ali, kot pravi pisec v ...predgovoru (str. 1), je »pripomoček za predavanja iz predmeta Latinsko zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje«.
U ovom radu predmet je analize Slovnica latinska za male
gimnazije iz 1872. (odnosno drugo izdanje Latinske slovnice za nižu gimnaziju, 1853.) Adolfa Vebera Tkalčevića prema dvjema temeljnim ...odrednicama. U prvoj se od njih navodi struktura i sadržaj slovnice s ciljem uočavanja sadržajnih sličnosti i razlika u odnosu na izdanje iz 1853. godine, a pritom se posebice supostavljaju sadržajne sličnosti
organizacije gramatičkoga teksta s Veberovom Slovnicom hèrvatskom za srednja učilišta (1871.), objavljenom samo godinu dana prije Veberova drugoga izdanja latinske slovnice. U drugoj se odrednici analize propituju definicije pojmova temeljnih gramatičkih kategorija u okviru triju osnovnih razina gramatičke analize (glasoslovlja, oblikoslovlja i sintakse) u odnosu na Veberovu hrvatsku slovnicu i prvo izdanje latinske slovnice. Zaključuje se da Veberovi prinosi u opisu latinskoga jezika u odnosu na hrvatski metajezik, hrvatsko gramatičko nazivlje i poimanje temeljnih gramatičkih kategorija pripadaju i jezikoslovnim prinosima povijesti gramatikografije hrvatskoga jezika.
Ker se je vid razvijal vzporedno z razpadanjem starega ?asovnega sistema, je lahko obdrzal veliko lastnosti izginulih ?asov - vid je torej bistvena vezna kategorija med glagolskimi ?asi in dolo?enim ...glagolskim pomenom in hkrati je vid v stalni soodvisnosti s ?asom v konkretnem besedilu,13 kar dokazujejo primeri kot To mi danes ne tekne (nedov.) nasproti Ve?erja je vsem teknila (dov.), Tvegal je za prijatelja (dov.) nasproti S tem tvega posmeh (nedov.), Ni ubogal nasveta (dov.) nasproti Rad uboga (nedov.). v slovens?ini je bilo opozorjeno na primere t. i. vidske tekmoval- nosti, vezane na ?asovni potek v povedi, npr. Sem ze ve?erjal - Sem ze pove?erjal, Vedno smo k obstoje?emu doprinesli tudi nekaj novega - Vedno smo k obstoje?emu doprinasali tudi nekaj novega ipd. (Me r se 2006: 167). na mozno razli?no vedenje nedovrsnika v pretekliku in prihodnjiku pa je opozorjeno s primeri Temperatura se je dvigovala 'visala, padala in spet visala', Temperatura se bo dvigovala 'vedno samo navzgor, brez nihanja' (... 2007: 71); nedovrsnik v prihodnjiku samo potrjuje tudi pomembno vlogo opazovalca, z izhodis?em v sedanjosti.14 sedanjiska stanjskost se lahko izrazi tudi s preteklim dovrsnikom, npr. Stric se je ze vrnil iz Ljubljane (To po rIsI? 1982: 256), dovrseno dejanje pa lahko tudi preteklim nedovrsnikom, npr. Me je kdo klical danes? (To po rIsI? 2000: 350).15 za slovens?ino je tipi?en dovrsni sedanjik v vlogi prihodnjika npr. pri determiniranih/enosmernih glagolih premikanja s predponskim obrazilom po-: pojdem, poletim, popeljem, npr. v znani narodni pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Dovrsno dejanje v prihodnosti pa je lahko izrazeno tudi z nedovrsnim sedanjikom, npr. Jutri pla?am ra?un; pri kombinaciji dveh ?asovnih okvirov, tj. ponavljalnost in pretekli ?as, lahko imamo tudi primere kot Vsak dan je kupoval ?asopis - Vsak dan je kupil ?asopis. 3.1.1.1 v nasprotju z vidom se ?as bistveno redkeje leksikalizira in primer so sedanjiske oblike denimo, recimo, vzemimo, ki jim sskj pripisuje dva skupna po- mena, eksplicitneje pa jih ne poveze, npr. s kvalifikatorskim pojasnilom v ?lenkovni rabi. Te tri oblike (po sskj) druzita vsaj dva pomena: a) 'Uvaja povedano kot izho- dis?e za razmisljanja ne glede na resni?nost': Denimo, da je tako, kako zdaj ukrepati naprej, Recimo, da za?ne goreti, kaj bos najprej naredil, Vzemimo, da bodo prisli vsi; b) 'Uvaja konkretne prikaze za sirsi, splosnejsi pojem': Ponekod, denimo na de- zeli, Dobro bi bilo gojiti sport, recimo kolesarjenje, kosarko, Zakaj se ne ukvarja s sportom, vzemimo na primer s kolesarjenjem. Leksikalizirane sedanjiske oblike imajo tudi glagoli gledati (Samo gledam '?udim se', kaj se dogaja), drzati (Drzi se! = pozdrav), paziti (Pazi! = opozorilo), re?i (Temu se re?e ... 'se poimenuje'), zdeti (Zdi se, da ... 'kaze se'). na nastete in druge oblike bi moral slovar glede na poseben (na- klonski) pomen in na oblikoslovno-skladenjsko rabo opozoriti. Vedno pogostejsa je pogovorna naklonska raba glagola rabiti, ko ta izgublja polni pomen in se zaradi oslabljenega pomena lahko tudi naklonsko uporablja, npr. Ne kmet ne mestjanar se ne rabi spravljat na ubogo zival (Gigafida 2011, knjiz.: Ne kme- tu ne mes?anu se ni treba znasati nad ubogo zivaljo), Mene do sedaj se niso rabili sle- pat po snegu (Gigafida 2011, knjiz.: Mene do sedaj se ni bilo potreba/potrebno vle?i po snegu.). ?e odmislimo mozne vplive drugih jezikov, je verjetno vedno pogostejsa naklonska raba glagola rabiti ob nedolo?niku, npr. Rabim to delati / Ne rabim tega delati (pog.) namesto Moram to delati / Ni mi treba tega delati tudi druzbeno pogo- jena oz. lahko sklepamo, da odraza neko stanje v druzbi, ko je v ospredju potreba s 'potrebovati oz. rabiti' pred kakrsno koli obvezo z 'morati'. v jeziku pa se to odraza tako, da sicer pomensko samostojni glagol rabiti, ki izraza predvsem potrebo, posto- poma prevzema tudi vlogo naklonskega oz. odnosnega glagola tipa morati ob kate- rem koli drugem vsebinskem glagolu, npr. Za solo mora imeti novo obleko ? Za solo potrebuje novo obleko ? Za solo rabi novo obleko ? Za solo rabi imeti novo obleko (pog.); prav zveza Rabim imeti jasno pokaze, kako glagol rabiti ob drugem glagolu izgublja svoj samostojni pomen, tako se nadaljujemo Za solo si rabi kupiti novo oble- ko namesto Za solo si mora kupiti novo obleko. Da raba zaenkrat ostaja predvsem v mejah pogovarjalnosti, nam razkrivajo primeri s pogovarjalnim nedolo?nikom (brez kon?nega -i) v t. i. spletni slovens?ini, ki prosto komentira vsakdanje razmere, npr. To rabim imet' za to delo (pog. namesto: To moram imeti za to delo), Za ta poklic ne rabis znat' vozit' avta (pog. namesto: Za ta poklic ni treba voziti avta). s tovrstno na- klonsko rabo glagola rabiti se navsezadnje izgublja tudi moznost izrazanja razli?ne stopnje osebnosti oz. neosebnosti v smislu, da se sporo?ili Za to delo moras (znati) govoriti slovensko ali Za to delo je treba (znati) govoriti slovensko izrazijsko poeno - stavi v osebno ali manj osebno Za to rabis (znati) govoriti slovensko (pog.). 3.2.2 Glagol klicati v pomenih 'imenovati (se), uporabljati ime' in 'imeti ime' ima stilno zaznamovano pogovorno rabo zlasti v nagovorni dialoski rabi - zaznamovana raba za pomen 'imenovati, uporabljati ime' je Kako se kli?es?, isto bi lahko neza- znamovano izrazili kot Kako se /sam sebe/ imenujes / Katero ime uporabljas zase? za pomen 'imeti ime' je nezaznamovana raba Kako ti je ime?, za pomen 'imenovati, uporabljati ime' so tudi nezaznamovane moznosti Kako te kli?ejo?, Kako te imenu- jejo / Katero ime uporabljajo zate? in za pomen 'imeti ime' je nezaznamovana raba Kako ti je ime. Skoda, da samo zgled pod ?etrtim pomenom glagola klicati v sskj ponuja razlikovanje med pomenoma 'poimenovati, uporabljati ime' in 'imeti ime': Vsi jo kli?ejo Mojca, ?eprav ji je ime Marija v pomenih 'kako jo kli?ejo/poimenujejo, Katero ime uporabljajo' in 'Kako ji je ime'; je pa to pomensko razlikovanje bistveno za utemeljitev rabe Kako te kli?ejo? in Kako ti je ime?
2.4 med prve, ki je medmet skusal izraziti tudi s slovensko besedno zvezo, sodi zagotovo Po h lin (1768: 95-98), saj je sesto poglavje, z naslovom Von den Zwi- schenwörtern, podnaslovil kot od v' ...mejs po?tavleneh be??edy. o raznolikih tipih medmetov se je razpisal na dobrih treh straneh ( po h lIn 1768 v stabej 2003: 257-258) z ugotovitvijo, da se mesajo med dele povedi in kazejo ?ustvene vzgibe, kot npr.: gor- je! Buh pomagej! njihov popis je s primeri uredil v naslednje skupine, ki izrazajo kaj: (1) hambajo?ega 'posmehljivega' (O pozh en lep ovzhje pastir, katiremu je vovk ime! Pozh en fletne zhlovek ked hudizh. O kaj?en lube spremluvavz en Werzh. Hah! jah!). (2) pre?spokajo?ega (Poberi se. strani. S' poti. Prezh s' tabo potepuh. Hodi! pojdi odtod. Zukej! vonkej. Hojsha.). (3) vesele?ega (Hajsasa, hopsasa, jujuju, dobre vole. Oja, joha, hujah, ve??elle!). (4) Boje?ega (Oh, oh, ach. Kaj bo s' mano. Kaj bo, kaj bo.). (5) posmehujejo?ega (Ha ha ha, hi hi hi, he he he.). (6) hvalejo?ega (Dobru, do- bru, praf, praf. Bloger tebi.). (7) kihajo?ega (Tshi, tshi, khi, Buh pomagej. Buh lonej.). (8) kli?ejo?ega (O! ovbe, pomagajte, pomagajte. Gospud, na pomagaje, na poma- gaje. Hej, hem! Pst, zst, semkej. Hojsha! shlishete.). (9) zdihujejo?ega (Oh, oh, ach, ach. Oh he, gorje, ovbe. O moj Buh! Ove, jov, prejov. Jomini! prejomini! aeiou!). (10) na movk (St, ? ht, pst. Tihu, movzhi.). (11) Zalujejo?ega (Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni. Jaj!). (12) Zugajo?ega (No, no. Le zhakej. Gorje tebi, Buh tebi pomagej. Jest tebi pov?m, de tebe bom!). (13) Gnuse?ega (Fejte bodi! Fej sram te bodi! Al tebe ni nezh sram?). (14) ?udejo?ega (A! aj aj! polej! zhudu! O le poglej! glejte! poglejte! Shirzejte na glavo! Dete konzhejte! kolte! kolte!). (15) jokajo?ega (Jiiih! ih! ih! ih! oh oh! gorje! O vej, inu joj! Bogu se usmili.). (16) zuperreko?ega (Tsevede! ja! kajpakde! ja! kajshe! Zhes ramo. Aj norze! Ake be jest aboten bil. Dete! Ja.). (17) jeznega (O nasrezha. O ?lude nasrezhne! Ti kervave tat! Kaj uraga je tu? O nasrezhna kust.) in (18) nazajderze?ega (Adam Bo! boha! stoj! pozhasu!). 2.8 poglavje o besedah vo d n ik (1811: 9) za?ne takole: »na? h jesik ima devet ple- men be?edi, ktire ?o déli govorjenja ali pogovora. Te be?ede ?o: ime, perlog, name?timé, Glágol, Delèshje, predlòg, narèzhje, vés, medmèt.« medmete v slovenskem meta- jeziku predstavi takole (Vo d n Ik 1811: 113-14): »medméti ?o be?édize, s' ktirmi damo na snanje kak? hin obzhutik na? he du?he; ?o gla?i na?hih nótrinih obzhutkov, ktire med na? h govor vme? metamo ali mézhemo; ?o, de prav na tanko rezhem, oglà?i na? higa obzhutenja. Tukaj ima?h per na? navadne obzhutne oglà?e«: (1) oglà? ve?elja ( ju! ju ju! juhej, háj?a?a! hop?a?a! hojà! hujá!). (2) ogla? shalo?ti (àh! òh! ó! joj! o joj! jòjmene! gorjé! gorjé meni!). (3) ogla? sazhudenja (ò! ó! ov! tète! ni mogózhe!). (4) ogla? sapásenja ali obnáglenja (ohò! hà! hahà! (?im te dobil, ?im te vjél )). (5) ogla? podbudènja (àla! nò! nuj! nujte! li na noge!). (6) ogla? tihiga klizanja ( ?t! b?t! tudi molzhat (velévanja)). (7) ogla? gla?niga klizanja (ò! ójte! zhàj! (daj ?em.) nà! najte!). (8) ogla? gnú?enja ( pej! (fej) bà! báh! (sanizhváje)). 2.12 murK o medmetov (die Empfindungswörter ) ni spregledal ne v prvi (1832: 121-22) ne v drugi (1843: 147-49) nemsko pisani slovnici za tujce (Empfindungswör- ter oder Interjectionen), v kateri so slovenski zgledi zapisani ze v gajici. medmeti so mu izrazi nasih ob?utij in odrazajo: (1) veselje ( ju! ju! ju! juhej! (vriskanje); hàj?a! hàj?a?a! hòp?a! hòp?a?a!; hòja! hùja). (2) Uzalos?enost (àh! òh! ò! jòj! o jòj! jàj! o jàj! (izrazi bole?ine); jòjmene! jàjmeni!; gorjé! gorjé meni!; gorjé no gorjé! vé nu gorjé!; okaj! i kaj!; kaj ko bi! bé ko bi! bar da bi!; pàzh ré?! toré právim!); (3) ob?udovanje (ò! ò! òv! òvbe!; dè te! tè te! dète vonder!; ni mogózhe!). (4) presene?enje (ohò! hà! hahà!). (5) spodbujanje (àla! hòla! hala! hola!; nò! nù! nu!; na! nata! naté! nate!; nuj! nujta! nujté! nujte!; jèli! jèlita! jèlida! jèlipa?; lèj! gléj! léjta! léjte!). (6) pozive k uti- sanju ( ?t! b?t! p?t! (tudi zapoved molka); ój! ójte!; zhàj! (poglej! daj!) zhàjta! zhàjte!; bàli (pridi), bàlita! bàlite! (pridite) tudi pri glasnem klicanju; nikár! nikárita! nikár da! nikárite (ne stori). (7) Gnus ( pèj! fèj! pfùj!; bà! bàh! (zani?evalno). (8) mo?ne bole?ine (a?! a? a?! o?! o?t!). Zelo verjetno je, da je na ta sklonska opozorila ob medmetih v slovenskih slov- nicah 19. stoletja imela dolo?en vpliv tudi slovnica Dobrovskega (sTr AMljI? Br e z n Ik 1998: 159-70). To dodatno podkrepljujejo tudi ugotovitve (ToM oVA 2013: 229-40), da je njegova slovnica veljala za vzor?no slovnico za vse slovanske jezike in da je posle- di?no vplivala tudi na bolgarske slovni?arje 19. stoletja. Dobrovski v slovnici izpo- stavi naslednje lastnosti medmetov, med katerimi najdemo omembe tudi pri Dajnku in metelku: (a) formalno so eno- ali dvozlozni ali zlozeni iz ve? sestavin; (b) del njih je univerzalen; (c) medmeti ne izrazajo samo ?ustev, kot je izhajalo iz grsko-latinske slovni?ne tradicije, ampak je vklju?il med medmete tudi onomatopeje in vabne klice za zivali; (?) izpostavil je, da ni nujno, da so medmeti vezavno odvisni, tj. se rabijo s samostalnikom v dolo?enem sklonu. zato avtorica (Tomova 2013) postavi hipote- zo, da je v delu, ko vendarle navaja sklonsko rabo samostalnikov ob medmetih brez jasnih pravil, s tem Dobrovski mislil na navidezno sklonsko odvisnost, ki je prej po- sledica glagolske elipse kot pa vezavne mo?i medmeta, ?e ponazorimo s slovenskim primerom ( joj meni < (joj (se bo zgodil) meni).
PDF
