Avtorica v prispevku predstavi, kako je Uprava državne varnosti (UDBA) spremljala delovanje slovenske emigracije v begunskih taboriščih v Avstriji in ga povezala z delovanjem ilegalnih skupin v ...Sloveniji. Komunistična oblast je ilegalne skupine prikazovala kot enega glavnih nasprotnikov novega sistema. Njihovo delovanje je označila kot široko organizirano politično, vojaško in versko gibanje ter ga povezala z delovanjem slovenske politične in vojaške emigracije v begunskih taboriščih v Avstriji in s tujimi obveščevalnimi službami. Oktobra 1945 je bil v vojaškem taborišču St. Johann v bližini Salzburga ustanovljen Glavni obveščevalni center. Njegova najpomembnejša naloga je bila vzpostaviti mrežo obveščevalnih centrov v begunskih taboriščih. UDBA je bila prepričana, da so ti centri ustanavljali ilegalne skupine in jih pošiljali v Slovenijo, da bi delovale proti komunističnemu sistemu.
Dokument predstavlja vabilo na otvoritev razstave Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih. Otvoritev bo v sredo, 29. januarja 2020, ob 19.30 v ali Občinske knjižnice Jesenice. Razstavo bo ...predstavila avtorica dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Namenjena je počastitvi mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki se obeležuje 27. januarja.
This is a meditation on memory and on the ways in which memory has operated in the work of writers for whom the Holocaust was a defining event. It is also an exploration of the ways in which fiction ...and drama have attempted to approach a subject so resistant to the imagination. Beginning with W. G. Sebald, for whom memory and the Holocaust were the roots of a special fascination, Bigsby moves on to consider those writers Sebald himself valued, including Arthur Miller, Anne Frank, Primo Levi and Peter Weiss, and those whose lives crossed in the bleak world of the camps, in fact or fiction. The book offers a chain of memories. It sets witness against fiction, truth against wilful deceit. It asks the question who owns the Holocaust - those who died, those who survived to bear witness, those who appropriated its victims to shape their own necessities.
Avtor animacije: Vladko MegličScenarij in režija: Vladko MegličPrevod: Aleš VinklerSlikovni viri:Pokrajinski muzej Ptuj-OrmožZgodovinski arhiv Ptujzbiratelj Aleksander Kumerzbiratelj Vladimir ...ForbiciPomoč pri zbiranju gradiva:Radovan Pulko
Danes, ko obeležujemo Dan spomina na holokavst, se spominjamo naših bližnjih, ki so preživljali grozote v taboriščih druge svetovne vojne. 27. januarja 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko ...taborišče Auschwitz.Poleg ostalih vojnih grozot je pekel in grozo tega taborišča doživela in preživela tudi moja teta Micka, Marija Čakš iz Šmarja pri Jelšah.Na fotografiji jo vidimo na poročni dan, januarja 1940. Poročila se je z Antonom Jagodičem iz Dola pri Šmarju. Ob njej je njen brat Štefan Čakš, dolgoletni župnik v Pišecah, ob možu pa njegov brat, pater Jozafat Jagodič.Moža Antona so Nemci 4. septembra 1941 ustrelili kot talca v celjskem Starem piskru, njo pa mesec dni za tem skupaj s komaj devetmesečnim sinčkom Martinom odpeljali v zbirni center v 1. Osnovno šolo Celje. Tam so ji odvzeli otroka in ga odpeljali v zbirni center Lebensborn v Nemčijo, njo pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je preživela leto in pol groze, ponižanja in bolezni. Da bi jo rešil iz taborišča, se je v nemško vojsko prostovoljno prijavil njen brat Lojzek. Teta se je izčrpana po prebolelem tifusu vrnila domov, Lojzek pa je kmalu padel v nemški vojski. Po vojni je teta iskala svojega sinka preko mednarodnih organizacij, vendar ga ni več našla. Nekaj časa je še živela sama v Dolu pri Šmarju, nato pa je odšla za gospodinjo k bratu Štefanu, župniku v Pišecah. Grozote vojne je doživela tudi družina mojega očeta Stanka Čakša. Septembra 1941 so starega očeta, staro mamo, očeta in tri brate, ki so še živeli na domačiji, odpeljali v izgnanstvo. Najprej v kraj Visoko v Bosni, od tam pa v Slavonijo v kraj Grubišno Polje. Od tam sta moj oče in njegov brat, stric Jože, odšla v partizane. Ob koncu vojne sta na konjih vkorakala v osvobojeni Zagreb.(Prispeval Jožef Čakš)
Vabilo na odprtje dveh gostujočih razstav Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih (Muzej novejše zgodovine Slovenije) in Kamnite solze (Sinagoga Maribor), 23. 1. 2018.
Bruck ob Litvi je bilo med prvo svetovno vojno veliko begunsko taborišče za begunce s soške fronte. Med leti 1915 in 1918 je bilo v tem taborišču nastanjenih približno 5000 beguncev, predvsem žensk ...in otrok, ki so sicer v barakarskem naselju v Brucku našli dobrodošlo zavetišče, a tudi zelo težke življenske razmere.V tem taborišču je bil nastanjen tudi Feliks (Srečko) Namlih, ki se je rodil leta 1907 v Bovcu pri Tolminu na Primorskem. V taborišču je obiskoval v šolskem letu 1915/16 2. razred pet razredne mešane ljudske šole.Kasneje se je družina preselila v Kočevje.Fotografijo je prispeval njegov sin Srečko Namlih.
Taborišče Bonegilla je v letih od 1947 do 1971 sprejelo tisoče beguncev v organizaciji mednarodne begunske organizacije International Refugee Organisation. V letih od 1947 do 1971 je taborišče ...Bonegilla sprejelo več kot 320.000 ljudi.
V vojnem taborišču Sternthal (Strnišče, danes Kidričevo) je med prvo svetovno vojno bivalo veliko ruskih ujetnikov. Med njimi je bil tudi Feodor Kisel, spreten rezbar, avtor lesene šatuljice, v ...katero je ročno vrezal napis: Feodo Kisel, J. M., 1916 Sternthal, Kikl pamjat vojni Evrope (Feodor Kisel, Sternthal 1916, Spomin na vojno v Evropi). Pod pokrovom šatuljice je viden prstni odtis v beli barvi, verjetno njegov.Šatuljica je danes del zasebne zbirke Borisa Bavdka iz Apač na Dravskem polju.
V času 1. sv. vojne je bilo v Strnišču (danes Kidričevo), naselju na Dravskem polju, ob cesti Ptuj-Slovenska Bistrica, zgrajeno avstro-ogrsko taborišče za vojne ujetnike in več rezervnih vojaških ...bolnišnic.Spomladi 1915 je v taborišče prišlo prvih 1000 ruskih ujetnikov. Eden izmed njih je izdelal lepo leseno šatuljico, v katero je vrezal napis: Ruskij vojenij pljenij 1915 Sternthal, Andenkung Theresen von Boris (ruski vojni ujetnik, v spomin Tereziji od Borisa).Šatuljica iz bukovega lesa je dragocena priča burnega dogajanja na slovenskih tleh pred dobrim stoletjem. Danes je del zasebne zbirke Borisa Bavdka iz Apač na Dravskem polju.
