The established geographical name Bay of Piran refers to the largest bay in the Gulf of Trieste at the extreme north end of the Adriatic Sea. After the collapse of Yugoslavia and the emergence of ...independent countries demarcated along the borders of the former Yugoslav republics, the previously undemarcated body of water between Slovenia and Croatia became the focus of a border dispute between the two countries. One of the basic principles of proper treatment of geographical names is not to change established and widely used names. The name 'Bay of Piran' (Sin. Piranski zaliv, Cro. Piranski zaljev) is derived from the Italian name Vallone di Pirano 'Bay of Piran', which replaced the Italian name Valle di Sicciole 'Bay of Secovlje' (as well as Ital. Valle di Siciole, Sin. Secoveljski zaliv) a century and half ago. This in turn was established towards the end of the 18th century, replacing the Italian name Largon 'Broad' or Golfo Largone 'Broad Bay'. Since 2000 there have been Croatian attempts to establish the completely new name 'Bay of Savudrija' (Cro. Savudrijska vala, Sin. Savudrijski zaliv).
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Changes of past and present environment of Slovenia are discussed in nine papers, which were written by 21 authors, coming from 14 research organisations. Our aim is to increase multidisciplinary ...communication and cooperation between Slovenian researchers, working in the fields of palaeoecology and ecology. Research topics include: archaeozoology, biology, ecology, geoarchaeology, palynology, nature protection, dendrochronology, archaeobotany, geochemistry, Karst research and geography.
Večina rek, ki prečkajo slovensko hrvaško mejo, je bila v 90. letih zmerno do močno onesnažena. V obdobju 1990 – 1997 se je nekoliko izboljšala (večinoma le za polovico razreda) kakovost Mure, Save ...in spodnje Sotle, poslabšala Kolpe pod Metliko, kakovost Dragonje pa se bistveno ni spremenila. Pri onesnaževanju Tržaškega zaliva je delež onesnaževanja Italije največji, delež Slovenije in Hrvaške pa manjši. Smotrnejše ravnanje z obmejnimi vodnimi viri se naj prednostno usmeri na zmanjšanje njihovega onesnaževanja in sonaravno gospodarjenje v okviru mednarodnih porečij (Sava, Drava, Mura). Z vidika obmejnega regionalnega razvoja in skupnega sonaravnega gospodarjenja z vodnimi viri pa je ključno skupno meddržavno načrtovanje in udejanjanje zmanjševanja obremenjevnja vod Sotle, Kolpe in Tržaškega zaliva.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Koper: pohod proti načrtovanim italijanskim plinskim terminalom v Žavljah pri Trstu je trajal pet dni; pohodniki Aktivne Slovenije na cilju 115 kilometrov dolge poti, izjave Franci Kek, predsednik stranke AS, Vanja Alič, udeleženec pohoda, Mattea Panter, udeleženka pohoda, Sašo Adamič, udeleženec pohoda, podporo so izrazili tudi somišljeniki iz Hrvaške - izjava Robert Buzdakin, Demokratski savez Zelenih Buje.
Information:
Activists completed their march against the planned gas terminals to be situated in Trieste Bay.
Original language summary:
Končan pohod aktivistov proti načrtovanim plinskim terminalom v Tržaškem zalivu.
Tržaški zaliv je plitvo robno morje, skrajni severni del Jadrana, ki je s treh strani omejen s kopnim. Ker je v njem razmeroma malo vode, manj kot v kakšnem velikem jezeru je izjemno občutljiv na ...ekološke spremembe. Geomorfološka dejstva nas opozarjajo na to, da so možnosti rabe zelo omejene. V prihodnje bo potrebno zelo skrbno, pretehtano in uravnoteženo ravnanje z naravnimi danostmi. Danes se zdi, da se ob umanjkanju dolgoročne razvojne vizije tega ne zavedamo dovolj.