Prispevek v uvodnem delu prinaša pregled zgodovine raziskav prazgodovinskih najdišč na Notranjskem. V nadaljevanju so predstavljene tri arheološke lokacije, ki dobro zaobjamejo pozno bronasto in ...starejšo železno dobo notranjske halštatske skupnosti. Strateško pozicijo v sklopu Postojnskih vrat je imela v pozni bronasti dobi ali morda še nekoliko prej naselbina na Soviču nad Postojno. Naselbina na Cvingerju pri Dolenji vasi pri Cerknici je verjetno nastala med 10. in 9. st. pr. n. št. nad ponikalnico Velika Karlovica na obrobju Cerkniškega jezera. Prispevek se zaključi s predstavitvijo najdišča na Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je bilo leta 1978 raziskano grobišče. Predstavljeni so grobovi, ki nakazujejo časovni okvir pokopovanja med 9. in 6. st. pr. n. št.
The area between the villages of Reka in the Idrijca Valley, Bukovo and Zakriž near Cerkno belongs geographically and geotectonically to the Dinarides. The area consists of two large inner thrust ...blocks of the Trnovo nappe, which were thrusted for tens of kilometers in the direction of SW to their present position. They are overlain by the Tolmin nappe, the lowest thrust unit of the Southern Alps. The Tolmin nappe was thrusted from N to S and consists of two inner thrust blocks and a smaller intermediate inner sheet. In the western part of the area the contact between Southern Alps and the Dinarides runs along the regional Sovodenj fault. Although the rocks in the considered thrust units are about the same age, different stratigraphic settings could be recognized. The lithostratigraphic features of the Ladinian-Lower Carnian Pseudizilian beds are particularly striking. Succession of clastic and carbonate rocks was deposited in deep-marine Slovenian basin. In both the Trnovo and Tolmin nappe, Pseudozilian beds occur in the lithologically characteristic sequences but, in the Tolmin nappe, they are developed in a much greater thickness than in the Trnovo nappe and pass continuously upwards into Amphyclina beds, while in the Trnovo nappe, on the other hand, the succession of Pseudozilian beds is much thinner and is overlain by the platform Cordevol dolomite.
The area of Lokavec in the Vipava Valley, SW Slovenia, consists of Mesozoic carbonates thrust over Paleogene siliciclastic flysch. Overthrusting and tectonic damage of carbonates accelerated their ...mechanical disintegration. As a result, accumulations of slope gravel and large carbonate gravitational blocks are deposited on the slopes. Based on previous research, basic geological mapping and analysis of the DEM, ten carbonate blocks were identified. The aim of our research was to map lithology, measure and analyse the dip of carbonate strata and to determine transport mechanisms for individual blocks. The displacement of blocks from the source area ranged from 80 m to 1950 m. With the displacement of gravitational blocks, changes in dip direction and dip angle were also observed. The differences between the strata dip of carbonate source area and gravitational megablocks are from 4° to 59°.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Using hierarchical clustering with unweighted pair-group method with arithmetic mean (UPGMA) we arranged 603 phytosociological relevés of beech forests on the present upper forest line, mainly from ...the Julian Alps and the Trnovo Forest Plateau (we also included the relevés from the Karawanks and the Kamnik Alps), into 32 clusters. Based on their analysis and comparison with previously described similar (alti)montane-subalpine beech communities we classified most of the relevés into the association
and its new subassociations
,
,
and several new variants. The altitude of the studied stands is predominantly 1400 to 1550 m (the upper line is at 1660 m); they occur at all aspects, frequently on steep and very steep slopes, mainly on limestone and dolomite limestone, the predominant soil type is rendzina. These stands are species rich (on average 61 species per relevé, altogether more than 500 vascular plants) and have many species in common with the stands of associations
and
Dvorec Trnovo, imenovan po istoimenski vasi, danes delu Ilirske Bistrice, je eden tistih *z.godnjenovoveških dvorcev, sedeiev *zemljiških gospodov, katerih lokacija je utonila v pozaba, zelo dolgo pa ...je bil pozabíjen celo njegov obstoj. Glavna razloga za to sta dva. Prvič, majhno zemljiško gospostvo z imenom dvorec Trnovo je obstajalo samo del 18. stoletja, stavba dvorca pa po videzu ni tako izstopala, da bi jo pozneje nujno povezovali z nekdanjim sedezem zemIjiškega gospoda. Gospostvo so ustanovili baroni Oberburgi in je kot pravna oseba dejansko prenehalo ob staj ati že leta 1762, ko si je njegovo posest rozdelilo pet dedičev barona Volfa Antona. Dvorec, v resnici le boljša hiša,je tedaj pripadel baronovi sestri, ki ga je dve desetletji poznej e prepustila sorodniku iz druge veje Oberburgov, ko pa je přišel v neplemiške roke, se je spomin na njegovo nekdanjo funkcijo dokončno izgubit. Prispevek na metodološki način prikazuje odkrivanje nastanka, lokacije in izginotja dvorca.
Hagiography represents a special literary genre, which primarily deals with the life of the Saint, also providing information on certain historical events. Taking into consideration the complexity of ...the genre, it is a common impression that the credibility of the historical narrative is debatable and it can oscillate from subjective to objective positions. Thus, the purpose of the article is to reconstruct certain aspects on Bogomilism as a medieval dualistic movement, having in mind the content of hagiographic literary works. In that respect, the focus will be concentrated on the issue whether and to what extent hagiographic literary works can be treated as a relevant source material. Especially if we suppose that the information related to Bogomils can be indirect, incidental, biased, or having a legendary character. Of course, where possible, comparisons will be made with the accounts from the relevant historical narratives. According to the chronological order several examples from the hagiographic literature will be taken, as: The Short Life of St. Clement, written by the Ohrid Archbishop Theophylact, The Life of Hilarion of Moglena, The Life of St. Sava, The Life of Theodosius of Trnovo as well as The Life of John Vladimir. Despite the difficulty in identifying the authenticity of the historical events, in our case concerning the Bogomilism, hagiographic texts still contain useful material about that how Bogomilism functioned in certain periods and what were the repercussion for the protagonists of the movement.
Na Slovenskem je na področju telovadbe od leta 1863 delovalo društvo Sokol. Vanj so se lahko vključili vsi Slovenci, ki jih je zanimala telovadba. Tako je bilo vse do propada ideje slogaštva v ...slovenski politiki. Po ponovni politični ločitvi med Slovenci pa je katoliška stran leta 1905 ustanovila svojo telovadno organizacijo z imenom Orel. Tudi na Ilirskobistriškem sta obstajali obe telovadni skupini. Sokolu se je pridružil Orel, ki je bil ustanovljen 8. novembra 1908. V članku je na podlagi literature in časopisnih virov predstavljeno njegovo delovanje.
Trnovo, danes del Ilirske Bistrice, se, kálikor je znano, kot trg edinkrat omenja v urbarju domače zupnije iz leta 1713. Prispevek obravnava ozadje te za zdaj osamljene omembe statusa naselja. ...Osrednje vprašanje se glasi: kako dolgo in na kakšnipodlagi je kraj, sicer sedež zupnije, veljalza trg? Primerjava z drugimipozno dokumentiranimi trgi na Slovenskem izključuje možnost, da bi imel trski naslov globlje, še srednjeveške korenine. Kot vse kaže, je na percepcijo Trnovega kot trga vplivalo več dejavnikov, med katerimi je bila zelo pomembna deželnostanovska mitnica. S trgom je bila povezana tud strok signi nominalna funkcija (trškega) sodnika, združena s funkcijo vaškega župana za Bistrico in Trnovo. Trski naslov se je najverjetneje začel uveljavljati v 17. stoletju in najbrž nikoli ni dosegel širšega priznanja in prepoz navn osti.
Slovenski skladatelj Fran Gerbič (1840-1917) je v Trnovem pri Ilirski Bistrici učiteljeval med letoma 1857 in 1868, pri čemer je vmes tri leta (1864-1867) preživel na študijskem dopustu na glasbenem ...konservatoriju v Pragi. Gerbičevo trnovsko obdobje spada v njegovo formativno dobo, ko mu je bilo med 17 in 28 let ter je pridobil večino svoje glasbene izobrazbe, najprej kot samouk, nato kot praški študent. Prispevek na podlagi njegove avtobiografije, spominov ter zlasti dokumentov o šoli in učiteljih, ki jih hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, obravnava Gerbičevo življenje in delovanje v Trnovem in med Trnovci. Ti so ga med študijem v Pragi tri leta finančno vzdrževali iz lastnih sredstev, namenjenih učiteljevi plači. Po vrnitvi v domovino se je Gerbič učiteljski službi v Trnovem iz ne povsem pojasnjenih razlogov že po nekaj mesecih odpovedal.
Drugo, ali so in kdaj so lirski subjekt in zenske v Presernovih pesmih resni?ne osebe?5 Misel, da niso, je ze iz Presernovih ?asov. Kidri? (1934/1978: 55) na podlagi pisma ?opovega brata pise: »vsi ...kranjski visokosolci na Dunaju so mislili, da je pe- snikova Lavra imaginarna oseba. ... Akrostih Sonetnega venca ... je torej na vse strani u?inkoval kot bomba«. Neavtobiografske so po Kidri?u (1934/1978: 44-45) npr. saljive romance H?ere svet, U?enec, Dohtar, »da pa je vsaka resna Presernova ljubezenska konfesija vzklila iz misli na neko dolo?eno osebo, o tem ne more biti dvoma.« Sem sodijo Ljubeznjeni soneti, Prva ljubezen, Gazele, Sonetni venec, deset poven?nih sonetov, Julija naj bi bila motiv tudi za Prekop, Neiztrohnjeno srce, Zdra- vilo ljubezni, zensko zvestobo in Ribi?a (Kidri? 1934/1978: 56 -57), po letu 1840 je vsaj tri pesmi napisal eni od sester Podboj (Jerici ali Antoniji), namre? K slovesu, Ukazi, Sila spomina, morda Zgubljeno vero (Kidri? 1934/1978 in Kidri? 1935; Slo- dnjak 1979). »Ali je vplivala na pesnikovo ob?utje samo ena povzro?iteljica ali jih je bilo ve??« Kidri? (1934/1978: 37, 42-46) je za dobo do leta 1833, ki je najpoznejsi mozni Julijin datum, nastel kar nekaj potencialnih Lavr, torej zensk, ki mu ljubezni niso vra?ale (France Preseren je pel le o teh): v ?asovnem zaporedju so to Zalika Dolenc, Kristof birtova Rezika, morda Micika Podboj in Jerica Rotar, od januarja 1832 neka Celov?anka in pa »neznana nam Ljubljan?anka« (tu ni Grad?anke Klunove, saj ga je ta ljubila), Julija in na koncu ena od sester Podboj. Toda v sredis?u presernoslovskega zanimanja je vprasanje, katere pesmi so posve?ene Juliji. (Julija kot najve?ja sloven- ska literarna junakinja ne v Slovenskem biografskem leksikonu, ne v Enciklopediji Slovenije, ne v leksikonu Slovenska knjizevnosta nima svojega gesla.) presernoslovci so npr. o Ljubeznjenih sonetih soglasni, da niso Julijini, nesoglasni pa o Prvi ljube- zni, Strunah, Dohtarju in zlasti o Gazelah, ki so bile objavljene v prilogi Illyrisches Blatt 13. julija 1833, tri mesece po Julijini veliki no?i 1833. Juliji jih pripisujejo zigon 1906, Slodnjak 1951, 1964, 1979 in Paternu 1976, Kidri? pa neki neugotovljivi go- spodi?ni. Za mit o Juliji pa je zazeleno, kot o zigonovih in Puntarjevih prizadevanjih zajedljivo re?e Kidri? (1934/1978: 37, 48), da bi ?im ve? najboljsih pesmi veljalo njej. Odgovor je odvisen od tega, kdaj je kaka pesem nastala oz. bila zasnovana in kdaj se je Preseren zaljubil v Julijo. ?e so bile Gazele zasnovane leta 1832, Preseren pa se je v Julijo zaljubil 1833, potem niso Julijine. Po neavtobiografski razlagi se na velikono?ni 6. april ni zgodilo ni?,6 preseren se je zaljubil ze 1831, letnica 1833 je namig na datum, ko se je zaljubil Petrarka. paTernu (1976: 122, 131) petrarkizem definira tako: »tri temeljne to?ke petrarkisti?ne lirike so zenska ?iste in vzvisene lepote, temeljni odnos do nje je ?as?enje in obozevanje, toda njegova ljubezen ostane neuslisana in nesre?na«; k petrarkizmu sodi se dolo?eno izrazje,7 sama sonetna oblika in do neke mere izmisljena ?ustva (radikalna oblika tega stalis?a je, da Preseren Julije ni resni?no ljubil, ampak si jo je izbral za petrar- kisti?ne potrebe).8 Na te re?i je pomislil ze levstiK (1859/1956: 228): »S Petrarkom se je nas pevec rad primerjal in tudi v tem mu ho?e biti enak, da se je njegovo srce vnelo, ravno ko Petrarkovo, na veliki teden. Ali je bilo to res ali samo izmisljeno, tega ne vemo.« K petrarkisti?ni razlagi 6. aprila se nagibajo: implicitno leveC (1879/1965: 165 pise, da je Juliji pesnil ze 1832), Levstik je nihal, leta 1859 »ne vemo«, leta 1863 pa Presernu ze verjame; nihal je Kidri?, ki je v letih 1925 in 1928 sprejel zigonovo letnico 1831, zavrnil pa njegovo dvodelno razlago soneta9. Za petrarkizem se ogreva slodnjAK (1951, 1964: 222, 1979: 233): »Da je postavil v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto za?etek nesre?ne ljubezni v leto 1833 in ne 1831, si razlagamo s tem, da se je Juliji sele tisto leto javno razodel s priob?itvijo Gazel kot ljubezenske poslanice«. Paternu sicer govori o neresljivosti problema, a se v razlagi Gazel, nastalih 1832, na- giba k sklepu, da so namenjene Juliji (1976: 211-12), in v razlagi soneta Je od vesel'ga ?asa (1977: 33), da gre za petrarkisti?ni topos. zigon (1906) je v sto strani obsirni analizi iz vsebine pesmi, formalne zgradbe oz. arhitektonike, njihovih predelav, postavitve v Poezije, pa iz metaforike in ?ustev sklepal, v?asih pa zgolj predpostavljal, da so dolo?ene pesmi zanesljivo posve?ene Juliji. Tej predpostavki je sledilo raziskovanje korespondence med ljudmi sirsega presernovega kroga in kroga okoli ?belice, da bi ugotovil, kdaj so bile pesmi zasno- vane, poslane v branje urednikom, cenzorjem ipd. S tem je zaljubitev v Julijo datiral v sredino leta 1831. Tako nekatere pesmi, nastale leta 1831, opisujejo se pretekle ljubezni, druge pa ze ljubezen do Julije. Ljubeznjeni soneti iz let 1831-32 opisujejo stare ljubezni do njegovega tridesetega leta (5. sonet govori »ze tridesetem letu prede Parka«), Prva ljubezen in Dohtar naj bi nastali 1831 (ker je bil cenzurni rokopis za ?belico III pripravljen ze konec leta 1831) in opisujeta novo ljubezen, Julijo (»prva ljubezen« ni prva kronolosko, ampak v smislu 'glavna'). Nastanek Gazel datira v leto 183215 in so torej Julijine. Po tej logiki je Preseren Julijo res spoznal ze leta 1831 in ne sele aprila 1833. Toda problemati?ne so pesemske interpretacije: po ?em sklepa, da so pesmi namenjene Juliji? Za Gazele pravi, da so po ?ustvovanju in hrepenenju nedvomno Julijine, ker »res prejasno govori vsa njihova vsebina, ?igave so«, »saj preveva vendar ista ljubezen te Gazele, ki polni Venec«; v 5. Gazeli je verz »de za?ne se leto starat' ze v Serpani«, torej meseca julija; ker pa je mesec pisan z veliko za?e- tnico, se tu ze prvi? pri Presernu pojavi Julijino ime. Opis prvega sre?anja v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto je podoben opisu v Prvi ljubezni iz 1831 (ker Preseren tu v opombi citira Petrarkov 3. sonet »Era il giorno«, sklepa, da je Preseren to zensko sre?al v cerkvi), zato je zenska v Prvi ljubezni lahko le Julija. Tudi sestnajstletnica iz pesmi Dohtar, ki je nastala 1831, je Julija, ker ji je 1831 za?elo te?i 16. leto16 in ker ?op kot cenzor pesmi ni sprejel v ?belico III, po zigonovem zato, ker ni hotel, da bi jo Ljubljan?ani opravljali.17
PDF
