Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Ena najbolj poznanih zaprto obzidanih vodnih jam v Beli krajini je Lebica v Selih pri Semiču. V njeno notranjost vodi 22 kamnitih ...stopnice. Ljudsko izročilo pravi, da so jo obzidali že Rimljani.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Izvir v Dragi pri Sinjem Vrhu so leta 1980 obzidali primorski kamnoseki. Od ostalih belokranjskih obzidanih izvirov se razlikuje ...po dovršeni kamnoseški izdelavi.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Izvira v Podklancu pri Vinici se je zaradi ovalne obzidave prijelo ime Jajce.- All metadata published by Europeana are available ...free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Strop obzidanih izvirov in jam je obokan (velban). Podboji in preklada odprtine so narejeni iz večjih in bolje obdelanih, mestoma ...celo klesanih kamnov.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na območju Bele krajine se ob nekaterih vodnih virih nahajajo znamenja z lurško Marijo. Le-ta naj bi po prepričanju ljudi, bdela ...nad čisto pitno vodo in varovala tako vodo, kot ljudi, ki jo pijejo.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pogost način obzidave izvirov v Beli krajini je odprta obzidava izvira, pri kateri so izvirno kotanjo obložili s kamenjem ali ...betonom in vodo tako delno zajezili ter hkrati doprinesli k njeni čistoči. Pri nekaterih tako obzidanih izvirih je bilo znotraj okvirja dovoljeno izključno zajemanje vode za potrebe ljudi. Napajanje živine in pranje perila se je moralo odvijati zunaj obzidave. Pitna voda je zato ostajala čistejša in bistra.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Svrha: Zadatak istraživanja bio je izmjeriti koncentraciju fluorida u vodovodnoj vodi u sjevernom hrvatskom gradu Čazmi i u komercijalno dostupnim napitcima. Materijali i metode: Koncentracija ...fluorida određena je fluorid-selektivnom elektrodom u uzorcima vode iz vodovoda i komercijalno dostupnih napitaka. Pritom je pH određen ion-selektivnom elektrodom za vodik. Rezultati: Sadržaj fluorida u vodovodnoj vodi iznosio je 0,313 mg F-/L. Od komercijalno dostupnih napitaka najveća koncentracija izmjerena je u gaziranoj mineralnoj vodi (0,34 – 1,5 mg F-/L) te u ledenim čajevima (0,06 – 0,74 mg F-/L). Negazirane vode i sokovi te gazirani sokovi imali su vrlo nizak sadržaj fluorida i iznosili su redom <0,01 mg F-/L, 0,06 – 0,15 mg F-/L i 0,02 mg F-/L. U gaziranim napitcima pH je iznosio od 2,36 do 2,68, a u sokovima od 3,08 do 3,64. Zaključak: Niska koncentracija fluorida u napitcima te kombinacija niskog pH i dodanih šećera mogla bi imati visoki kariogeni potencijal. Rezultati ovog istraživanja mogli bi se iskoristiti za planiranje preventivnih mjera.
Povezani higijenski zahtjevi i upotreba modernije tehnologije, posebno u prehrambenoj industriji iziskuju sve veću potrebu za toplom vodom. Topla voda je praktično - energija. Sa energijom su u ...posljednje vrijeme teškoće, pogotovo kod nas. Zato moramo učiniti sve što nam današnja tehnika omogućuje da maksimalno štedimo energiju, a da ne remetimo standard i tehnološke procese.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Metličani so v poletnih mesecih vedno živeli s Kolpo in na Kolpi. Kolpa je bila shajališče metliške mladeži. Pa tudi starejši so ...radi zaplavali v njej.Čolne ob Kolpi so sprva uporabljali le ribiči, lovci na divje race in tisti, ki so vlekli pesek iz rečnega dna. Konec petdesetih let pa je vedno več tudi tistih, ki imajo doma narejene čolne in jih koristijo zgolj za rekreativno veslanje.Pojavijo se prve “ekspedicije”, ki veslajo od izvira (prav od izvira sicer ne gre) pa do končne postaje, ki je največkrat Metlika. Se pa najdejo tudi avanturisti, ki veslajo po toku navzgor – proti izviru. Na odpravah med leti 1958 in 1961 so nastale tudi pričujoče fotografije. Na njih so Oti Šturm, Jure Matekovič, Andrej Grabrijan in Jože Kambič. Slednji je imel vedno pri sebi fotoaparat. Čolne so imeli spravljene v mlinu na Primostku, saj je imel mlinar Trček fante rad in jim je to dovolil. Navadno so veslali do Broda na Kolpi in nazaj. Jure Matekovič pripoveduje: “Tako se je včasih “hodilo” na Koupo i čolnarjenje. Današnji čolnarji se lepo zapeljejo s kombiji in se potem odpeljejo po toku navzdol. Naj poskusi kdo tako kot mi, proti toku.” Potem dodaja: “Želeli smo priti do izvira, pa nam je zmanjkalo denarja. Tako smo domov potovali le ob kruhu in mleku, pa kakšno ribo smo ujeli. To je bila vsa hrana za povratek. Lačni.”Vir: Jure MatekovičFotografije hrani Marko Matekovič - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
