The region of Tarnava Mare in Southern Transylvania contains extensive semi-natural open landscapes maintained by predominantly low-intensity farming, which is widespread in Romania and indeed many ...areas of Eastern Europe. Threats to these species-rich habitats from agricultural intensification and land abandonment have been increasing in recent years, to a large extent linked with Romania’s accession to the EU in 2007. At the same time, however, the opportunities for biodiversity conservation in the area have expanded. In 2008, the region became a Site of Community Importance (SCI) as part of the Natura 2000 network, and farmers have applied agri-environment schemes as part of the EU Common Agricultural Policy since 2006. Furthermore, the Tarnava Mare region has been the location of several EU and nationally funded projects combining research, practical and information measures. In this article, we review these various instruments from the practical perspective of an NGO that has been working since 2004 to support High Nature Value farmland and rural communities in this region. We focus on three major support measures - agri-environment schemes, Natura 2000, and publicly funded conservation projects - and consider their effects individually and collectively. We conclude that the presence of multiple instruments can have synergistic effects on the conservation of semi-natural open habitats such as HNV farmland, and that this overlap provides a certain amount of resilience: if one instrument fails, another may fill the gap. Cross-cutting projects combining research with activities to tackle the “problem” of the socio-economic undesirability of low-intensity farming as well as the “symptom” of the loss of HNV farmland are also particularly important in this context.
Na območju Tarnava Mare v južni Transilvaniji najdemo ekstenzivno polnaravno odprto krajino, ki se ohranja predvsem z nizko intenzivnim kmetijstvom, ki je splošno razširjeno v Romuniji in številnih drugih območjih v vzhodni Evropi. Ogroženost teh vrstno bogatih habitatov se v zadnjih letih povečuje zaradi intenziviranja kmetijstva in opuščanja obdelovanja kar je v veliki meri povezano z vstopom Romunije v EU leta 2007. Obenem pa so se na tem območju povečale možnosti za ohranjanje biodiverzitete. V letu 2008 je regija postala območje pomembno za skupnost (SCI) kot del omrežja Natura 2000 in kmetje so se vključili v kmetijsko- -okoljske sheme kot del skupne kmetijske politike EU od leta 2006. Dodatno so v regiji Tarnava Mare izvajali številne evropske in nacionalne projekte v kombinaciji z znanstvenimi raziskavami, praktičnimi ukrepi in osveščanjem. V članku predstavljamo različne praktične inštrumente z vidika NVO, ki podpira kmetijstvo z visoko vrednostjo narave (HNV) od leta 2004 in podeželsko skupnost v tej regiji. Osredotočili smo se na tri glavne podporne ukrepe - kmetijsko-okoljske sheme, Naturo 2000 in javno financirane naravovarstvene projekte in preučili njihove posamične in skupen učinek. Zaključimo lahko, da imajo lahko številni inštrumenti sinergistične učinke na varstvo pol naravnih odprtih habitatov, kot je na primer kmetijstvo z visoko vrednostjo narave (HNV). To prekrivanje ukrepov zagotavlja določeno odpornost, saj če en inštrument ni uspešen, ga lahko nadomesti drugi. Interdisciplinarni projekti, ki združujejo raziskave z dejavnostmi, ki rešujejo probleme socio-ekonomske nezaželenosti kmetovanja z nizko intenzivnostjo in zmanjševanja kmetovanja z z visoko vrednostjo narave (HNV) so še posebej pomembni v tem okviru.
Kritična geopolitika obravnava geopolitiko kot diskurzivni postopek, s pomočjo katerega različni akterji prostorizirajo mednarodno politiko. Hitro spreminjanje geopolitičnih razmer so po končani ...hladni vojni Evropsko unijo prisilile k oblikovanju vedno novih prostorizacij evropskega kontinenta. V ospredju le-teh sta širitev Evrope na vzhod in z njo povezano oblikovanje novih meja Evrope.
The few scholarly treatments of Jewish ethnography and folklore studies in Eastern Europe have focused mostly on the collection of folklore materials. But even when Jewish folklore studies in Eastern ...Europe were still in their infancy, some scholars and authors made important contributions to the theoretical side of the discipline. This book focuses on these contributions and includes both discussion of these early folklorists and translations of some of their key writings. The pioneers of Jewish ethnography and folkloristics dealt with many areas and genres: folk narrative, folk songs, humor and jokes, beliefs and customs, folk medicine, folk art and material culture, and the interplay between folklore and history and between folklore and literature. Most of the research questions they posed continue to engage scholars today, and answers supplied by them remain relevant today and can serve as building blocks for the future.
Prispevek poskuša razložiti nekatere vidike o smislu, obsegu, razlogu in prostoru, kjer mesta srednje in vzhodne Evrope doživljajo globalizacijske procese oziroma so integrirana v svetovno ...gospodarstvo. Nadalje, ali so kje bolj pod vplivi makroregionalnih (mednarodnih) sil, kot sta širitev Evrope in integracija (evropeizacija), v kolikšnem obsegu in zakaj. S tem poskuša prispevek ovrednotiti medsebojno vzajemno igro globalnih in makroregionalnih sil z lokalnimi in državnimi silami politične in ekonomske tranzicije pri oblikovanju sprememb mest srednje in vzhodne Evrope.
V prispevku je govor o infrastrukturnih raziskavah povezanih s prostorskim redom koridorja Berlin–Moskva in njegovim najdinamičnejšim delom, ki leži med nemško-poljsko mejo in Poznanom. Zasnovan je ...na raziskavi, ki so jo opravili v sklopu Bauhaus Kolleg V, Tranzitni prostori: tranzicijska mesta v vzhodni Evropi, v letih 2003/2004 na skladu Bauhaus Dessau. Koridor med Berlinom in Moskvo je primer novega prostorskega reda v postsocialistični Evropi, pretoka kapitala in dobrin, migracijskih tokov, širitve EU, komunikacijskih omrežij, ki jih skupaj drži infrastruktura. Tranzicijska gospodarstva in večplastne alokacijske politike so proizvod premika EU proti vzhodu in obenem povzročajo nove prostorske strukture in razlikovanja. Nove nevidne, toda učinkovite prostorske ovire in obrobja nadomeščajo državne meje. Raziskani primeri ob dvopasovni tranzitni cesti med nemško-poljsko mejo in Poznanom odkrivajo intenzivno verigo servisnih postaj, 24-urnih barov, nočnih klubov, restavracij in hotelov. Ob novoodkriti prometni osi so kompleksne servisne postaje umestili in zgradili v doslej nerazvitem prostoru – kot nanizane bisere. To so vozlišča v omrežju globalnega pretoka dobrin, informacij in proizvodov vsakodnevne rabe. Prispevek raziskuje razmere in priložnosti tega območja v sklopu razvoja Evrope.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
