The papers contained in this booklet were presented at the transnational conference “Employment/Working Conditions, Occupational Safety and Health of Posted Workers” in Ljubljana, Slovenia (15 ...February 2017). The conference brought together experts (researchers and practitioners) from several European countries to discuss the existing and new challenges related to OSH (occupational safety and health), labour, and working conditions of posted workers. The conference served as the launch event of the POOSH project, financed by the European Comission (Programme EaSI PROGRESS) and led by Dr. Kristina Toplak from the Slovenian Migration Institute at ZRC SAZU. The booklet is covering the topic of the OSH of posted workers from several angles. The first part is framed around contributions given by researchers working in the field of labor mobility, with the focus on the occupational safety and health of posted workers. The second part contains contributions from practitioners working in NGOs, trade unions or Ministries of Labour who presented their work as well as discussed national and transnational legislations related to the OSH of posted workers.
V zadnjih desetletjih se je izobraženost prebivalcev evropskih držav, še posebej mladih, pomembno povečevala, ob tem pa se je zmanjševala verodostojnost jamstva, da višja stopnja formalne izobrazbe ...prinaša ustreznejšo in bolje plačano zaposli tev. Hkrati se spreminjajo prakse zaposlovanja, med drugim tudi zato, ker delodajalci vse pogosteje zahtevajo neformalno pridobljena znanja in veščine, ki so kratkoročno profitabilna, šolska spričevala in diplome pa pripoznavajo za vstopnico v izbirni proces. Za zaposlitev so vse bolj relevantna neformalno pridobljena znanja in veščine, kot so: socialne in komunika cijske spretnosti, informacijska pismenosti, obvladovanja tujih jezikov idr. Od iskalcev zaposlitve se zahteva tudi sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj in preusmerjanja od ozkih specifičnih k širšim in splošnejšim kvalifikacijam. Učenje ob delu in učenje na dolgi rok oziroma vseživljenjsko učenje postajata del zaposlitve. Te nove zahteve na trgu dela še posebej priza devajo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve. Kot kažejo raziskave, so mladi socialna skupina, ki je najpogosteje vklju čena v negotove oblike zaposlitve, kot so začasna in občasna dela, dela za določen čas, ki pogosto ne omogočajo izgradnje osebnih profesionalnih karier.
Prispevek obravnava dva problema, povezana s temi ugotovitvami: kako bi bilo mogoče ublažiti posledice dejavnikov, ki na trgu dela odrivajo mlade na družbeno margino, s poudarkom na individualnih vložkih v (dodatno) izobraževanje in vzpostavljaje socialnih omrežij; in ali bi mladi z najvišjimi stopnjami izobrazbe, kot tista skupina, pri kateri se z neustrezno zaposlitvijo izgubi največ znanja, z vlaganjem v človeški in socialni kapital lahko izboljšali svoje kompetence za uspešen prehod iz izobraževanja v zaposlitev.
V prispevku skušamo z uporabo modela kmečkih gospodarstev kvantificirati vpliv dejavnikov, na odločanje o zaposlitvi na kmečkih gospodarstvih v Sloveniji. V raziskavi smo uporabili izvorne podatke o ...kmečkih gospodarstvih iz popisa kmetijstva 2000, pri čemer se omejujemo na zaposlitveno odločanje nosilcev kmečkih gospodarstev in njihovih partnerjev. Rezultati modela potrjujejo dejstvo, da je vložek dela na kmečkih gospodarstvih v pretežni meri sestavljen iz dela oseb, ki jim kmetijstvo predstavlja dopolnilni vir zaposlitve, in oseb, ki presegajo upokojitveno starost. Zaposlitvene odločitve referenčnih oseb so najpogosteje povezane z zaposlitvijo izven kmetije. V večini primerov je zaradi omejene ekonomske velikosti mogoča zaposlitev največ ene osebe na kmetiji. V večini primerov so to nosilci kmetij. Njihov status zaposlitve je odvisen od značilnosti kmečkega gospodarstva in posameznikovih individualnih značilnosti. Ugodne razmere na trgu dela (‘demand-pull’ dejavniki) zvišujejo verjetnost nekmetijske zaposlitve. Zaposlitvene alternative njihovih partnerjev (in verjetno tudi drugih članov gospodinjstva) so v večini primerov zožene na različne vrste nekmetijskih zaposlitev. Verjetnost njihove zaposlitve na kmetiji narašča z ekonomsko velikostjo in morebitnim obstojem dopolnilne dejavnosti na kmečkem gospodarstvu. Prispevek zaključujemo z diskusijo o agrarnopolitičnem pomenu rezultatov. Agrarnopolitične cilje, ki se nanašajo na trg dela v kmetijstvu, primerjamo z rezultati raziskave in na njihovi osnovi utemeljujemo potrebo po bolj ciljno usmerjenih ukrepih kmetijske politike ne tem področju.
PDF
