Uvod: Kakovost življenja predstavlja pomembno dimenzijo življenja pacientov z multiplo sklerozo, na katero vplivajo številni dejavniki. Namen raziskave je ugotoviti vpliv nevrološke prizadetosti na ...telesno in duševno z zdravjem povezano kakovost življenja pacientov z multiplo sklerozo, starih med 50 in 59 let ter starejših od 60 let.Metode: Presečna raziskava je bila izvedena na vzorcu 130 pacientov z multiplo sklerozo, starih med 50 in 73 let. Ocenjeni so bili z razširjeno lestvico stopnje nevrološke prizadetosti, vprašalnikom o kakovosti življenja pri multipli sklerozi (telesna in duševna z zdravjem povezana kakovost življenja) in vprašalnikom o značilnostih pacientov z multiplo sklerozo. Uporabljeni so bili opisna statistika, Kolmogorov-Smirnov test, Spearmanov koeficient korelacije rangov in linearna regresijska analiza.Rezultati: Nevrološka prizadetost pri pacientih z multiplo sklerozo, starih med 50 in 59 let, vpliva na telesno z zdravjem povezano kakovost življenja (R² = 0,251, p < 0,001), pri pacientih, starih med 60 in 73 let, pa na telesno (R² = 0,250, p < 0,001) in duševno z zdravjem povezano kakovost življenja (R² = 0,063, p = 0,044).Diskusija in zaključek: Vpliv nevrološke prizadetosti se po 60. letu starosti s telesne razširi tudi na duševno raven življenja pacientov z multiplo sklerozo. Nevrološko prizadeti pacienti morajo biti z namenom ohranjanja kakovosti življenja med 50. in 59. letom spremljani na področju fizičnega zdravja, med 60. in 73. letom pa tudi na področju duševnega zdravja.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 ...na duševno zdravje v tej populaciji. Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov. Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah. Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Background: Regular moderate and vigorous-intensity physical activity (PA) is very important for health promotion and prevention of diseases. Frequency and the amount of PA can be monitored with ...direct and indirect measurements; the former is more accurate than the latter, which is, on the other hand, easier to use and more cost-effective. One of the most commonly used indirect methods is a self-report International Physical Activity Questionnaire (IPAQ), which comes in short (SF) and long forms (LF). Despite its wide cross-cultural use, IPAQ has not yet been adapted for use in the Slovenian language. The main purposes of the study were to produce a reliable Slovenian version of IPAQ-LF for use in education.
Methods: A back-translation method involving four translators and one native English-speaking reviewer was used to adapt an IPAQ-LF questionnaire from English into the Slovenian language. The ease of use and comprehensibility of Slovenian IPAQ-LF was first pilot-tested on four teachers, then the reliability of a questionnaire was tested and retested on a sample of sixty-eight preschool and primary school teachers.
Results: Collected data were analysed with several statistical methods, and the results revealed a high degree of test-retest reliability and internal consistency for both groups of teachers. Preschool teachers reported higher levels of moderate (1138±265 min/week vs. 870±1074 min/week) and vigorous-intensity (446±430 min/week vs. 106±157 min/week) PA as well as walking (996±337 min/week vs. 690±1173 min/week) than primary school teachers.
Conclusions: The study has proven that the Slovenian IPAQ-LF version is reliable for use in education.
Žensko mleko, zlasti materino mleko, je optimalna hrana za dojenčke. Dojeni otroci primerneje rastejo in pridobivajo telesno maso, so manj bolni in imajo boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava ...ženskega mleka, ki vsebuje dejavnike proti okužbi in vnetju, skupaj s kožnim stikom pri dojenju zagotavlja optimalno rast, varuje pred vplivi okolja in spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema. Žensko mleko za razliko od mlečne formule nudi dolgotrajno zaščito pred akutnimi boleznimi v prvih letih življenja. Dojenje je povezano z dolgotrajnimi prednostmi za zdravje zaradi nižjega tveganja razvoja številnih kroničnih bolezni. V raziskavah utemeljujejo dejstvo, da so številne akutne in kronične bolezni, kot so vnetje srednjega ušesa, akutna driska, okužbe dihal, nenadna nepričakovana smrt v postelji, vnetne črevesne bolezni, levkemija, sladkorna bolezen, debelost, povišan krvni tlak, astma in atopijski dermatitis, manj pogoste, če so bili otroci v zgodnji mladosti dojeni. V preglednem prispevku obravnavamo nekatere prednosti dojenja in hranjenja z materinim mlekom ali ženskim mlekom za otroka.
Uvod: V delovnem okolju na zdravje zaposlenih vplivajo indirektni in direktni psihosocialni dejavniki tveganja, ki določajo storilnost in učinkovitost zaposlenega. Namen raziskave je bil ugotoviti ...moč povezanosti direktnih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih v bolnišnici. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami in z regresijsko analizo moč neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih. Rezultati: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ ali zgornjih udih (n = 44, 39,3 %), počutijo se preobremenjeni in utrujeni (n = 52, 46,6 %). S psihofizičnim zdravjem zaposlenih se značilno povezujejo štirje od šestih direktnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, in sicer so ti delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (rs = 0,385, p < 0,01); obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (rs = 0,401, p < 0,01); delovna obremenitev in hitrost poteka dela (rs = 0,319, p < 0,01) in; odnos zaposlenega z nadrejenimi (rs = 0,261, p < 0,01). Psihofizično zdravje pojasnjujejo (R2 = 0,18, p < 0,01) delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (R2 = 0,15, p < 0,05) ter obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (R2 = 0,08, p < 0,05). Diskusija in zaključek: Anektirani potrebujejo več neposrednega nadzora, boljše upoštevanje njihovega mnenja pri odločanju na nivoju organizacije in večjo prilagoditev časovnih rokov pri delu. Preobremenjenost in utrujenost izhajata predvsem iz nočnega dela, najpogostejša težava z zdravjem – bolečine v vratu, ramenih in rokah – pa je povezana z dvigovanjem bremen in prekratkimi odmori med delom.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Mednarodne raziskave kažejo, da približno 10 % očetov kaže znake poporodne depresije v obdobju od štirih do šestih mesecev po rojstvu novorojenca. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prevod ...in priredba Edinburške lestvice poporodne depresije nudi zanesljiv presejalni test za odkrivanje poporodne depresije pri novih očetih. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. S prilagojeno prevedeno Edinburško lestvico poporodne depresije so bili anketirani očetje ob patronažnem obisku 4–6 mesecev po rojstvu otroka. Zajeti so bili vsi primerni kandidati v zdravstvenih domovih v Velenju in Črnučah v Ljubljani, in sicer med avgustom in decembrom 2019 (n = 80), realizacija vzorca je bila 51 (63 %). Koeficient Cronbach alfa za je znašal 0,931. Za analizo podatkov je bil uporabljen hi-kvadrat test. Rezultati: Osem anketirancev (15,7 %) je zbralo dvanajst ali več točk in so zato bili ogroženi za razvoj poporodne depresije. Nihče od anketiranih ni poročal o misli ali namerah o samomoru. Povprečno število doseženih točk je bilo 6,76 (s = 3,99). Najvišje število zbranih točk je bilo 16, zbral jih je en anketiranec (n = 1, 1,96 %). Diskusija in zaključek: Kljub majhnemu vzorcu, ki onemogoča posplošitev rezultatov, se v pilotni raziskavi ugotavlja podoben delež za poporodno depresijo rizičnih očetov kot v tujih raziskavah. Smiselno je torej obravnavati tudi duševno dobrobit očetov v prvem poporodnem letu, saj lahko stiska enega od partnerjev vpliva na celotno družino.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Doživetje in preživetje akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je visoko stresen(travmatičen) dogodek, ki pomembno vpliva na življenje posameznika in njegovih svojcev, zato je ...bil namenobravnavane raziskave preučiti povezavo izkušnje tovrstnega dogodka s čustvenim doživljanjem. Metode: Opravljeni sta bili deskriptivna in korelacijska presečna raziskava na udeležencih z izkušnjo akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja (n = 54) in svojcih(n = 59). Rezultati: Ozaveščanje čustev kot način soočanja z življenjsko ogrožajočimi stanji je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,455, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,341, p < 0,01) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,337, p < 0,01). Izražanje čustev kot način soočanja je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,416, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,252, p < 0,05) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,481, p < 0,01). Spoprijemanje s čustvi pri pacientih pojasnjuje spol (β = –0,51), pri svojcih pa posttravmatska rast (β = 0,41) in individualne moči (β = 0,51). Diskusija in zaključek: Čustveno spoprijemanje ob soočanju s posledicami življenjsko ogrožajočega akutnega zdravstvenega stanja ima pomembno vlogo pri posttravmatski rasti, večjem občutku življenjske uspešnosti in individualnih moči. Ustrezno čustveno soočanje s stresom ob doživetju in preživetju življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je ključnega pomena pri uspešni prilagoditvi na življenje po tem dogodku.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Spolna vzgoja mladostnikov je v šolah pomembno področje izobraževanja. Namen raziskave je bil oceniti znanje o spolnosti, izkušnje, vedenje in vire informacij o spolnosti med slovenskimi ...dijaki. Metode: Uporabljen je bil spletni vprašalnik, poslan na vse srednje šole v osrednjeslovenski regiji, s povabilom dijakom prvih letnikov. V analizo so bili vključeni odgovori 201 anketiranca. Sodelujoči so bili v povprečju stari 15,59 let, 57 % ženskega spola in 67 % jih je bilo gimnazijcev. Podatki so bili statistično analizirani s testi hi-kvadrat, Mann-Whitneyjevim U-testom in t-testom. Rezultati: Najpogostejši viri informacij o spolnosti za dijake so splet (67,0 %) in prijatelji (60,4 %). Večina dijakov želi informacije pridobiti od zdravstvenih delavcev (61,2 %) in najmanj od učiteljev (26,5 %). Spolna izkušnja z vaginalno penetracijo je pri dijakih/-njah srednjih in poklicnih srednjih šol pogostejša v primerjavi z gimnazijci/-kami (χ2 = 7,863, p = 0,005). Znanje o spolnosti se razlikuje glede na spol (U = 2257,500, p = 0,003) in vrsto srednješolskega izobraževanja (U = 1943,500, p = 0,001). Znanje o spolnosti je pozitivno povezano s količino pogovora o različnih temah o spolnosti, razen o božanju. Ni pa povezano s spolno aktivnostjo in uporabo zaščite. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se več pozornosti nameni spolni vzgoji srednješolcev. Medicinske sestre v šolskem okolju lahko spodbujajo medvrstniško informiranje, opolnomočajo starše za pogovor z mladostniki in izvajajo spolno vzgojo. Rezultati raziskav o učinkovitosti različnih oblik in vsebin spolne vzgoje so lahko osnova za nadgradnjo preventivnih programov
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Izobraževanje odraslih na področju zdravja postaja vedno bolj obsežno polje v andragogiki ter drugih družboslovnih, humanističnih in medicinskih vedah, kar se med drugim odraža v samostojnih revijah, ...interdisciplinarno zasnovanih razpravah o raziskovanju, v mednarodnih projektih, mnogovrstnosti praks in tudi v pestrosti poimenovanj: zdravstvena vzgoja, izobraževanje za zdravje, zdravstveno izobraževanje, vzgoja in izobraževanje za zdravje, razvoj zdravstvene pismenosti ali zdravstveno opismenjevanje, ozaveščanje o zdravju. V tej tematski številki je odnos med izobraževanjem in zdravjem/boleznijo osvetljen z dveh zornih kotov. Prvi obravnava vpliv izobraževanja, vključenosti v izobraževalne programe na zdravje in dobro počutje. Drugi zorni kot razmerja med zdravjem in izobraževanjem odpira pogled na izobraževanje, ki je ciljno pripravljeno z namenom izboljševanja znanja o zdravju/bolezni.
PDF
