Varoja (Varroa destructor) je pomemben dejavnik umiranja čebel, zato njeno učinkovito zatiranje predstavlja enega izmed osrednjih problemov čebelarjenja. Trenutno čebelarji za zatiranje varoje največ ...uporabljajo sintetične akaricide. Zaradi njihovih negativnih učinkov na čebele ter kemičnih ostankov v čebeljih pridelkih je velik trend k vzpodbujanju uporabe naravnih akaricidov. Med naravne snovi s potencialnim akaricidnim delovanjem sodijo eterična olja in njihove aktivne učinkovine. Med njimi se nekatere, kot je timol, že dlje časa uporabljajo v čebelarstvu. V tem prispevku povzemamo dosedanje znanje o mehanizmih toksičnosti eteričnih olj, s poudarkom na delovanju na živčni in imunski sistem, ter o ostalih vplivih na čebele. Ugotavljamo, da bi lahko bila nekatera eterična olja glede na ugotovljene mehanizme toksičnosti uporabna za zatiranje varoje, vendar pa so njihovi negativni učinki na čebele zelo slabo raziskani. Še posebej so pomembna znanja o njihovem vplivu na imunski odziv, saj so spremembe le tega navedene kot eden izmed potencialnih možnih vzrokov za upad čebeljih družin. Med eteričnimi olji prevladujejo podatki za timol ter njegove pripravke(Apiguard®, Api Life VAR®), precej manj pa je podatkov o drugih pogostih aktivnih učinkovinah eteričnih olj. Zaključujemo, da obstaja potreba po sistematičnem testiranju vplivu akaricidnih eteričnih olj na čebele, s poudarkom na dolgotrajnih izpostavitvahizvedenih po principu aktualnih smernic testiranja strupenosti. Velik izziv za prihodnje raziskave predstavlja optimizacija nanosa in standardizacija uporabe eteričnih olj in njihovih učinkovin v čebelarstvu.
Lozine grinje šiškarice (Eriophydae) uzrokuju sve veće štete u mnogim svjetskim vinorodnim regijama. Zbog globalnih klimatskih promjena, uzgoja osjetljivih sorata (klonova), sve manjeg broja ...učinkovitih pripravaka za njihovo suzbijanje i negativnog utjecaja visokih ljetnih temperature na brojnost prirodnih neprijatelja (Typhlodromus) lozina grinja uzročnik akarinoze (Calepitrimerus vitis) zadnjih osam godina postaje ograničavajući čimbenik uspješnog uzgoja vrlo osjetljivih sorata u Međimurskom vinogorju (sauvignon, graševina, silvanac zeleni, moslavac bijeli ili šipon, rajnski rizling). Tijekom 2011. godine u hrvatskoj integriranoj proizvodnji grožđa u tržnoj je uporabi bila dopuštena samo jedna učinkovita akaricidna djelatna tvar na lozine grinje šiškarice (fenazakvin), a iskustva zadnjih godina potvrđuju da je u početku razvoja vegetacije na osjetljivim vinskim sortama potrebno provesti barem dvije usmjerene kemijske zaštite. Pokusna istraživanja u Međimurskom vinogorju su potvrdila da je vrlo učinkovita na akarinozu primjena samo 6 do 8 kilograma ili litara sumpornih pripravaka (Thiovit Jet WG, Tekući sumpor SC) po hektaru površine vinograda ako se smanji volumen škropiva na svega 200 lit./ha.
