Z razvojem novih uprizoritvenih praks se je spreminjala tudi estetika odrskega govora, pojav raznovrstnih tematik besedil je terjal drugačen, sodoben lektorski pristop, na govorno realizacijo ...besedila v gledališču pa vselej vplivajo tudi odrske okoliščine in množica drugih gledaliških izraznih sredstev. Prispevek na osnovi odlomka iz uprizoritve sodobne drame Hodnik Matjaža Zupančiča prikaže proces preoblikovanja zapisanega dramskega besedila v govorjeno in z nekoliko drugačnega zornega kota, v razmerju do medijskega govora, opozarja na dejstvo, da raba govorjenega knjižnega jezika lahko ovira ali cello onemogoča razvijanje umetniškega govora oz. odrskega govora v gledališču
Strategije Montserrat Sarto, namenjene spodbujanju branja, ki je ključna kompetenca, in doseganju avtonomne bralne pismenosti, temeljijo na igri, postopnosti in dialoškosti. V delo v skupini ...vključujejo vse udeležence (učence, dijake, študente, bralce). Izhajajo iz bralskega potenciala vsakega posameznega bralca ter njegovega notranjega doživljanja in odziva na prebrano besedilo. Postopno razvijajo razumevanje in užitek pri samostojnem branju. Spodbujajo komunikacijo z besedilom in o besedilu, učitelj je le usmerjevalec in posrednik.
V sodobni kulturi se srečujemo z vrsto zamenjav paradigem, ki usmerjajo pozornost h kulturnim vsebinam s poudarjenimi vizualnimi, kinetičnimi, taktilnimi in performativnimi učinki. Te izrazito ...demonstrira umetniški performans, ki kot avdiovizualen, taktilen, proprioceptičen in motoričen investira uprizorjena telesa v gibanju, je časoven in procesualen. Čeprav je performans v jedru performativnega obrata od kulture teksta (ki predstavlja literarno paradigmo) h kulturi performansa (ki vpliva tudi na neumetniška področja), sodi danes tudi tekst v performans, in sicer v tisti modalnosti, ki vključuje tako napisane/izgovorjene črke in besede kot druge besedilne sestavine: praznine, »belo pisavo«, prečrtane črke in besede, odsotnost, izginjanje in bralčevo telesnost vključujoče aranžmaje. V tem eseju obravnavamo projekta Bit.Fall in CyberSpaceLand, ki funkcionirata kot performansa hitrega pojavljanja besed in njihovega izginjanja ter kot uprizoritvi vizualnih besedilnih aranžmajev. Prav tako pa se v teh projektih vzpostavlja igra verbalnih in neverbalnih označevalcev, ki sodi k razširjenem konceptu teksta, razumljenega kot besedilna storitev; ta igra spodbuja ne-samo-branje kot novo modalnost kompleksnega izkušanja teksta.
Ker nimamo avtorskih didaskalij, je celoten svet drame (vključno s psihično in materialno realnostjo) predstavljen izključno z besedami, ki jih govorijo dramski liki. Roman Ingarden imenuje takšen ...način predstavljanja shematična reprezentacija: na ta način predstavljeni predmeti so namreč samo skicirani, nešteta nedoločena mesta v njihovi predstavitvi vabijo bralca, da jih v procesu konkretizacije alirekonstrukcije zapolni z intelektualnimi in domišljijskimi operacijami in se pri tem opira na svoje znanje in izkušnje. Tako konkretizacijo kot rekonstrukcijo je treba ločevati od literarnega dela samega; ker ju oblikuje bralec s svojo domišljijsko dejavnostjo, predstavljata oviro pri spoznavanju dela samega. Ingardnovo teorijo so kritizirali prav zaradi tega, ker daje bralcu preveč manevrskega prostora pri konstituiranju in tudi pri rekonstrukciji literarne umetnine (Ray, Kos, Holub, Calinescu). Zdi se, da te kritike temeljijo v nekoliko poenostavljenem razumevanju Ingardnove izredno kompleksne analize, v kateri se kaže, da je vloga bralca sicer omejena s tekstom, a vendarle vitalnega pomena za sekundarno eksistenco literarne umetnine. V članku so obravnavani neverbalni dejavniki motivacije v Sofoklovi tragediji; razdeljeni so v tri skupine: značajske poteze, dramska klima in čutne izkušnje. Članek se zaključi z analizo Odisejeve neverbalne motivacije v tragediji Ajant, ki predstavlja poseben primer, saj je tu odločilni dejavnik motivacije Odisejeva izkušnja numinoznega.
Prispevek predstavlja kinegrame v šestih izbranih literarnih delih, ki so primerni za učence v drugem in tretjem triletju osnovne šole. Kinegrami so poseben tip frazeoloških stalnih besednih zvez, ki ...ubesedujejo neverbalno govorico. V članku ugotavljamo vlogo kinegramov na leksikalni, semantični in besedilni ravni. Ugotovitve kažejo, da večina kinegramov opisuje občutke, subjektivno doživljanje in odzive v določenih situacijah. V analizi izpostavljamo tudi pomensko razlago ob kinegramu in pogosto rabo kinegramov v povezavi s primerjalnimi frazemi. Raziskava opisuje z besedami izraženo neverbalno komunikacijo in njen prispevek k slogovni raznolikosti in slikovitosti v literarnih besedilih za mlade bralce.
V tem članku so analizirane sodobne prakse vrednotenja posebnih besedil – jezikovni pregled in pregled terminoloških slovarjev. Predmeti jezikovne preučitve in pregleda so se izkazali kot posebna ...besedila. Jezikovna in terminografska ekspertiza sta enakovredni, vendar ne identični ocenjevalni praksi, čeprav imata tudi skupne značilnosti.
Texts that display common prototypical characteristics are often grouped into text types or genres. Genres are the result of habitual language and behavioural activities within the communicative ...field of a specific discursive community. The definition of a genre derives from the complementary model of text definitions. Unlike genres, text types are formed based on language infrastructure; they are not part of systematic text grouping (classification and typologisation). Knowledge of genres is crucial to participating in social processes.
V govoru Trubarjeve rojstne vasi Rašica se zaradi križanja poti sever - jug in (nekdaj) vzhod - zahod stika tudi več izoglos, ki znotraj dolenjskega narečja delijo skupine med sabo bolj podobnih ...govorov, v tem primeru razvitejših na severu in bolj arhaičnih na jugu. Vas ni bila nikoli sedež župnije, ampak se je celo iz škocjanske prestavila v velikolaško, kar je zagotovo povzročilo začetek mešanja prvotnih značilnosti govora, ki se v njem še vedno odraža. Rašica je točka T242 v Slovenskem lingvističnem atlasu, po tej vprašalnici zapisana že leta 1959 in ponovno raziskovana leta 2008. Opis govora v obliki fonološkega opisa je hrati prispevek k temu velikemu narečjeslovnemu projektu.1
V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja avtomatike in tiflopedagogike, ki so v strokovnih besedilih svoje stroke podčrtovali termine. ...Zanimala nas je stopnja soglasja glede terminološkosti oz. neterminološkosti podčrtanih jezikovnih enot pri obeh skupinah. Ta je bila zelo podobna, in sicer 84 % (oz. 85 %), če je merilo, da je enota terminološka, soglasje dveh tretjin strokovnjakov, in 67 % (oz. 68 %), če je merilo soglasje treh četrtin strokovnjakov. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da strokovnjaki termine večinoma dojemajo kot stabilne enote. Opozarjamo tudi na primere, glede katerih med strokovnjaki ni bilo soglasja.
Stereotypes are an integral part of processing information; therefore, they belong to the human mental world, which co-shapes the social world, including by means of media texts with informational ...and entertainment content and communicative intent. Despite third-wave feminism, gender stereotypes can still often be found in these texts, thus maintaining the binarity of both genders and their characteristic (social) roles.
PDF
