Migranti se z vsako migracijo tudi izkustveno učijo, vendar imamo o tem razmeroma malo raziskav. V procesu tranzicije se posamezniki srečajo s spremembami, ki privedejo do potrebe po transformiranju ...védenja, stališč, praks, vrednot. V predstavljeni raziskavi smo ugotavljali, kako se posamezniki ob izkušnji migracije učijo, katere strategije pri tem uporabljajo in ali lahko učenje ob migraciji analiziramo z modelom tranzicijskega učenja. Članek obravnava učenje skozi teoriji biografskega in tranzicijskega učenja. V empiričnem delu kvalitativne raziskave na podlagi polstrukturiranih intervjujev in sledeč narativni metodi ugotavljamo, kateri so glavni razlogi za selitev in katere strategije učenja ob tranziciji se pri migrantih pojavljajo. Odkrivamo, da se pri migrantih pojavljajo vse štiri temeljne strategije učenja po Wildemeerschu in Stroobantsovi (2009), tako strategija prilagoditve, rasti, razlikovanja kot tudi strategija upora, in da je model tranzicijskega učenja učinkovito analitično orodje za analizo izkustvenega učenja ob migraciji.
Avtorica v prispevku migracijske izkušnje svoje pratete Neže Gerkšič oz. Agnes Lacroix obravnava kot polje učenja in ga interpretira s teorijo biografskega učenja. Biografsko učenje obravnava kot ...proces, ki se dogaja v vsakdanjem življenju in (re) konstruira identiteto, znanje, veščine, stališča in vrednote. Z analizo avtobiografskega zapisa prikaže, kako je akterka migracij z različnimi strategijami (s prilagajanjem, z osebnostno rastjo, razvojem individualnega sloga življenja, s poseganjem v družbena pravila okolja, z inovativnim učenjem) oblikovala svoja znanje in identiteto. Avtorica strategije učenja predstavi kot orodje, s katerim analizira in interpretira učenje ob izkušnji migracije.
Besedilo prikaže migracijske izkušnje kot polje učenja, ki ga interpretiramo s teorijo biografskega učenja. Migracije so pomemben življenjski prehod, ki ustvarja možnosti za učenje tako na makro ...ravni ob soočanju posameznika s kulturnimi sistemi kot na makro ravni ob drobnih zgodbah individualnega izkušanja odnosov in prehodov. Biografsko učenje obravnava kot proces, ki se dogaja v vsakdanjem življenju in pomeni re-/konstrukcijo identitete, znanja, veščin, stališč in vrednot. V tem procesu je subjekt avtorefleksiven, aktiven »producent« znanja in konstruiranja lastne identitete. Z učenjem se preko refleksivne naracije in refleksivne prakse vsakdanjega življenja spreminja njegov življenjski svet. Namen članka je analizirati biografsko učenje in ga ob migracijah kot transformativnih izkušnjah opisati kot konceptualno orodje za njegovo raziskovanje.
The general aim of this paper is to present insights from a Polish case study on the learning experiences of Polish older men. The research data was collected by means of ‘guided’, semi-structured ...interviews. This paper presents two well-educated older men’s life stories from two different local communities in Poland and the analyses of their life experiences in the context of masculinities and ageing using a biographical learning approach. The analyses of the two biographical narratives have shown the diversity in the life histories of older men, but also similar struggles and challenges. They have illustrated how older men cannot simply be reduced to their experience of ageing, but that they also carry some continuously (re)negotiated struggles with masculinity, weaving new and rich threads for learning that is lifelong and life-wide.
Geštalt pedagogija ima svoje korijene u geštalt filozofiji, geštalt psihologiji, geštalt terapiji i humanističkoj psihologiji. Nastala je u krugu pedagoga koji su se zauzimali za prijenos koncepata i ...metoda spomenutih disciplina na pedagoško područje. Kao cjelovita pedagogija u samo središte procesa učenja stavlja, uz favorizirane kognitivne dimenzije, još i afektivnu, tjelesnu i duhovnu komponentu učenja, razvijajući ih pomoću kreativnih metoda učenja. Geštalt pedagoške pristupe uveo je u religioznu edukaciju dr. Albert Höfer, koji je zajedno sa svojim suradnicima na temelju smještaja geštalt pedagogije u kršćansku tradiciju, obnovio koncept religioznog učenja u Austriji. Svojim modelom učenja i poučavanja na nov je način odredio ulogu učitelja i učenika, a slijedom toga unio u vjeronauk iskustvena prihvaćanja samog učenja, čime je znatno obogatio sadržaje vjeronauka u svrhu poticanja učenikova osobnog razvoja te istovremenog uvođenja u cjelovitost osobne vjere te preuzimanje aktivne uloge unutar Crkve i društva.
Smrt je rite de passage, s katerim se vsakdo sreča ob umiranju bližnjih, a še vedno razmeroma malo vemo, kako vpliva na posameznika. Besedilo poskuša odpreti razmišljanje o učenju v obdobju žalovanja ...in dodati drobec k razumevanju učenja kot vseživljenjskega procesa. S pomočjo analize življenjskih zgodb ugotavljamo, kako se posamezniki spreminjajo ob doživljanju smrti. Učenje poteka na telesni, duševni in duhovni ravni. Ljudje spreminjajo svoje odnose in vrednote. Pripovedovanje življenjske zgodbe ni le raziskovalna metoda, temveč je tudi odkrivanje samega sebe, kar omogoča spreminjanje samega sebe in samovzgojo.
PDF
