Izhodišča: Bolečina v križu je zelo pogosto stanje, vendar zanjo pogosto ne najdemo jasnega vzroka. Poleg farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov jo zdravimo tudi z invazivnimi pristopi. Primerjali ...smo razlike glede jakosti, kakovosti bolečine, porabe analgetikov ter kakovosti življenja med skupinama bolnikov z blokado prožilnih točk in rentgensko vodeno blokado na dan posega, po enem in treh mesecih po blokadi. Metode: V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 45 bolnikov s kroničnimi bolečinami v križu, pri katerih smo se odločili za invazivni pristop k zdravljenju. Bolnike smo razdelili v dve skupini glede na vrsto blokade. S pomočjo McGillovega vprašalnika o bolečini in Kratkega vprašalnika o bolečini smo na dan posega, nato po 1 mesecu in 3 mesecih ocenili kakovost bolečine, jakost bolečine, kakovost življenja in porabo analgetikov. Rezultati: Skupini sta primerljivi v demografskih podatkih, statusu zaposlenosti in porabi analgetikov. Pri bolnikih z ledveno blokado prožilnih točk je bil statistično pomembno nižji časovni potek bolečine po McGillovem vprašalniku po 1 mesecu in 3 mesecih (po 1 mesecu: 3,8 vs. 5,7; p = 0,01; po 3 mesecih 3,8 vs. 5,5; p = 0,01). Bolniki v tej skupini so po 1 mesecu statistično pomembno lažje hodili (5,9 vs. 7,4; p = 0,03). Vpliv bolečine na kakovost življenja je bil 1 mesec po blokadi prožilnih točk statistično pomembno manjši v primerjavi z rentgensko vodeno blokado (40,9 vs. 48,3; p = 0,04), po 3 mesecih pa se v obeh skupinah primerljivo pozna ugoden učinek blokade (40 vs. 45,6; p = 0,2). Kakovost spanja se je v skupini z rentgensko vodeno blokado pomembno izboljšala po 1 mesecu po blokadi (7,1 vs. 5,1; p = 0,01). Zaključek: Naša raziskava prvič v Sloveniji primerja učinkovitost blokade prožilnih točk in rentgensko vodene blokade mediane veje zadnje veje spinalnega živca. Tudi v literaturi nismo našli podobnih raziskav. V naši raziskavi smo ugotovili izboljšano kakovost spanja pri skupini z rentgensko blokado; v tej skupini je bil tudi manjši vpliv bolečine na kakovost življenja. Izboljšanje kakovosti življenja smo opazovali tudi pri skupini z blokado prožilnih točk.
Izhodišče: Smernice za obravnavo nespecifične bolečine v križu odsvetujejo rentgensko slikanje skeleta v prvih 4–6 tednih trajanja bolečine. Preobremenjenost radioloških oddelkov z neustrezno ...indiciranim slikanjem je spodbudila uvedbo konzultacije pri radiologu. V Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL) smo jo uvedli januarja 2013. Ponudili smo jo vsem bolnikom v starosti od 25 do 45 let, napotenim na rentgensko slikanje (rtg) hrbtenice.Metoda: Preverili smo število vseh slikanj hrbtenice v ZDL pri bolnikih med 25. in 45. letom starosti v letih 2011–2018. Primerjali smo število preiskav na leto v ZDL z dvema zunajbolnišničnima radiološkima oddelkoma v Sloveniji. Storitev konzultacije smo ocenili z vprašalnikom o neželenih dogodkih in smiselnosti storitve, ki smo ga v začetku leta 2016 poslali vsem obravnavanim bolnikom (N = 497) in njihovim napotnim zdravnikom (N = 134).Rezultati: Po uvedbi konzultacije število napotitev na rtg hrbtenice v ZDL upada. Na vprašalnik je odgovorilo 149 (30 %) bolnikov in 65 (48 %) zdravnikov. Večina (95,8 %) napotnih zdravnikov meni, da odlog ali odstop od slikanja ni povzročil zamude v diagnostičnem ali terapevtskem postopku. Prav tako jih večina (95,9 %) meni, da je taka obravnava smiselna. Bolniki so ocenili informacije kot razumljive (97,1 %), koristne (89,7 %) in nekaj novega (72,8 %).Zaključek: Konzultacija pri radiologu lahko zmanjša število nepotrebnih napotitev na rtg diagnosticiranje. Je enostavna, legitimna, strokovno upravičena, neškodljiva ter glede na ceno ugodna storitev, ki omogoča oseben prenos strokovnih izkušenj in specifičnega radiološkega znanja neposredno na bolnika. S tako radiološko prakso lahko prispevamo h krepitvi preventivnih ukrepov na primarni ravni.
Health-related absenteeism impacts individuals, companies, and society. Its consequences are reflected in the cost of benefits, substitutes, and reduced productivity. Research shows that ...musculoskeletal disorders (MSDs) are the most common work-related health problem reported by hospital staff. This study determines the groups at the Ljubljana University Medical Centre that are most susceptible to MSDs, especially low back pain.
Using data from the Health Data Centre of the Slovenian National Public Health Institute and the medical centre, this cross-sectional study analysed absenteeism among medical centre employees. The correlation between MSD / low-back pain risk factors and incidence was determined using logistic regression. An odds ratio was calculated to determine the probability of MSDs, most especially low back pain via sex, age, occupation, and education.
Sick leave at the medical centre is higher than 5%, exceeding the Slovenian healthcare sector average. MSDs, as the main reason for absence, is significantly more frequent in women, non-medical staff, and employees with a maximum secondary school education. Among the MSDs, low back pain predominates as a reason for absence and is most frequent among nurses, midwives, and employees of 20 to 44.9 years old.
This study offers insight into the health status of medical centre employees. The high percentage of sick leave is mainly due to musculoskeletal disorders, including low back pain. This is an important basis for further monitoring and analysis of sick leave indicators and for planning systematic and continuous workplace health-promoting measures to manage ergonomic risk factors and reduce health-related absenteeism.
Parenteralna uporaba zdravil za lajšanje bolečine v križu se zaradi odsotnosti dokazov o njihovi večji učinkovitosti in dodatnem tveganju za zaplete odsvetuje. Namen raziskave je bil ugotoviti, ...kolikšen delež in kateri bolniki z bolečino v križu so dobili zdravilo v injekciji.
V presečni študiji smo med 12.596 zaporednimi obiski pri 42 naključno izbranih zdravnikih družinske medicine analizirali vse obiske zaradi bolečine v križu. Na vzorcu bolnikov v starosti med 18 in 65 let smo analizirali pogostnost in dejavnike, ki vplivajo na odločitev za uporabo protibolečinskih zdravil v injekciji.
Zaradi bolečine v križu je zdravnika obiskalo 819 (6,5 %) vseh obiskovalcev ambulante, 300 (2,4 %) bolnikov z akutno in 519 (4,1 %) s kronično bolečino v križu. Injekcijo je prejelo 132 (20,7 %) obiskovalcev z bolečino v križu, starih med 18 in 65 let. Med dejavniki, ki so se v multivariatnem modelu izkazali kot pomembni pri odločitvi za injekcijo, so bili dejavniki bolnika (višja starost, nižja stopnja izobrazbe), vrsta bolečine v križu (akutna radikularna bolečina) in dejavniki zdravnika (zdravnik specialist, nižja starost). Razlike v odločitvi za injekcijo so bile med zdravniki zelo velike: 8 od 42 zdravnikov injekcije ni dalo niti enemu bolniku, medtem ko se je en zdravnik za injekcijo odločil pri 19 od 32 (59,4 %) bolnikih.
Velike razlike med zdravniki v pogostnosti odločitve za uporabo protibolečinskih zdravil v injekciji pri bolečini v križu kažejo na potrebo po usmerjeni intervenciji, katere cilj bi bil poenotiti delo zdravnikov ter povečati kakovost in varnost obravnave bolnikov.
Injections are not recommended due to the lack of evidence about their effectiveness and potential additional risks. We would like to know the proportion and characteristics of general practice attainders with low back pain who were treated with medications in injection.
In a cross-sectional study including 12,596 consecutive attainders of general practice in 42 general practices, we analysed all the contacts due to low back pain. In a sample of attainders in the age group from 18 to 65, we analysed the proportion and factors influencing a decision for treatment with medications in injection.
Low back pain was the reason for attendance in 819 (6.5%) patients; 300 (2.4%) with acute and 519 (4.1%) with chronic low back pain. 132 (20.7%) patients from 18 to 65 years were treated with medications in injection. In multivariate analysis, several factors were found to be important for the decision for injection of medications: patients’ characteristics (older age, lower level of education), type of pain (acute ishialgic pain) and physicians’ factors (specialisation in family medicine, younger age). Differences between physicians in using injections were significant: 8 out of 42 physicians did not use injections, but there was a physician who used injections in 19 out of 32 patients (59.4%).
Huge differences in the use of medications in injection in patients with low back pain indicate a necessity for intervention whose aim would be to reduce the differences between physicians and improve the quality and safety of patient care.
Članek prikazuje pogostost pojavljanja bolečine v križu pri delu operacijskih medicinskih sester v operacijskem bloku Kliničnega centra Ljubljana. Prvi del članka prikazuje vzroke za nastanek ...bolečine v križu in možnosti preprečevanja bolečine v križu. Drugi, empirični del članka opisuje in razlaga raziskavo o pogostosti pojavljanja bolečine v križu pri operacijskih medicinskih sestrah. Rezultati raziskave kažejo, da je kar 77 % operacijskih medicinskih sester že enkrat ali večkrat občutilo bolečine v križu in da se bolečina v križu najpogosteje pojavlja v dolgotrajnem prisilnem položaju. Kar 75 % anketiranih operacijskih medicinskih sester meni, da pozna načine preprečevanja bolečine v križu, vendar jih le 42 % pri delu le te tudi upošteva.
PDF
