In May 2011 we noticed high number of Podagrica fuscicornis adults on the leaves of common marshmallow (Althaea officinalis) grown on Laboratory Field of Biotechnical Faculty in Ljubljana. In ...Slovenia, this beetle was already recorded earlier but it did not caused any damage on common marshmallow (Althaea officinalis). Due to the feeding of beetles on leaves, 1 to 2 mm large holes appear. By expecting climate changes, already known bionomics of some related species and giving more emphasis on herb production in the future, Chrysomelid P. fuscicornis might represent medium sized biological factor in producing common marshmallow.
V maju 2011 smo na listih navadnega sleza (Althaea officinalis) na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani ugotovili večje število odraslih osebkov bolhača Podagrica fuscicornis. Vrsta je bila v Sloveniji že prej zastopana, a ni bila škodljiva pri pridelovanju navadnega sleza (Althaea officinalis). Na listih rastlin se kot posledica hranjenja hroščev pojavijo 1-2 mm velike luknjice. Ob pričakovanih podnebnih spremembah, znani bionomiji nekaterih sorodnih vrst in večjem pomenu pridelave zelišč v Sloveniji bi lahko vrsta P. fuscicornis v prihodnosti bila srednje pomemben biotični dejavnik pri pridelavi navadnega sleza.
Raziskava o vplivu nekaterih biofizikalnih (vsebnost epikutikularnega voska) in biokemičnih (obarvanost listov, skupni polifenoli in antioksidacijski potencial) dejavnikov na odpornost zelja ...(Brassica oleracea L. var. capitata) proti poškodbam, ki jih povzročajo kapusovi bolhači (Phyllotreta spp.), kapusove stenice (Eurydema spp.) in tobakov resar (Thrips tabaci), je potekala v letu 2010 na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani. V poljski poskus je bilo vključenih 20 genotipov zelja in sicer 9 zgodnjih, 5 srednje zgodnjih in 6 srednje poznih genotipov (glede na dolžino rastne dobe), 3 rdeči in 17 belih genotipov (glede na barvo listov) ter 14 hibridov in 6 sort (glede na poreklo). Statistična analiza je pokazala, da biofizikalna in biokemična sestava listov zelja najbolj vpliva na odpornost te vrtnine na napad kapusovih bolhačev. Ti namreč kažejo šibko preferenco do zgodnjega in rdečega zelja ter do hibridov, ki imajo visoko vsebnost epikutikularnega voska (r2 = –0,6137, r2 = –0,7603 in r2 = –0,6812). Prav tako smo pri kapusovih bolhačih ugotovili močno negativno korelacijo med antioksidacijskim potencialom in obsegom poškodb pri srednje poznem zelju (r2 = –0,7185), pri rdečem zelju (r2 = –0,7811) in pri sortah zelja (r2 = –0,7802).
PDF
