V članku so prikazani delni rezultati raziskave, ki poteka v Sloveniji in na Japonskem in ima za temeljni cilj določitev dejavnikov, ki odločilno vplivajo na potencialne pridobitelje nepremičninskih ...pravic pri odločanju o nakupu nepremičnine. V njemrazpravljamo o vlogi lastnih pričakovanj potencialnih pridobiteljev stanovanjskih nepremičninskih pravic glede na njihove osnovne demografske značilnosti (spol, starost, izobrazba, zaposlenost). Sledimo hipotezi, da so razlike v pričakovanjih potencialnihpridobiteljev stanovanjskih nepremičninskih pravic glede na spol, starost, izobrazbo in zaposlenost statistično pomembne. Osrednji pripomoček za merjenje pričakovanj udeležencev je vprašalnik, nakaterega je odgovorilo 1006 udeležencev. Rezultate smo statistično analizirali z enosmerno analizo variance glede na osnovne demografske značilnosti udeležencev. Z analizo rezultatov statističnih analizsmo potrdili hipotezo. Rezultati kažejo, da udeleženci ženskega spola v splošnem izražajo višja pričakovanja kot moški, podobno višja pričakovanja izražajo mlajši udeleženci. Pričakovanja glede časa nakupa lastne nepremičnine so najvišja pri najmanj izobraženihudeležencih in z višanjem izobrazbe pada tudi stopnja pričakovanja. Glede na zaposlitev najvišja pričakovanja izražajo študentje pri dejavnikih: prometne povezave, bližine vrtcev in šol, bližine trgovin,finančnih in socioekonomskih glavnih dejavnikih, večjega občutka samostojnosti in samozadovoljstva. Ugotavljamo, da bi bilo treba prepoznane statistično pomembne razlike v pričakovanjih potencialnihpridobiteljev stanovanjskih nepremičninskih pravic. ; This article shows the partial results of a survey conducted in Slovenia and Japan; it has the fundamental objective of determining factors that are critical to potential acquirers of real estate rights in deciding to purchase property. In the article, we discuss the role of the expectations of potential acquirers of residential real estate rights according their basic demographic characteristics (gender, age, education, employment). We follow the hypothesis that differencesin the expectations of potential acquirers of real estate right, according to gender, age, education and employment, are statistically significant. The central device for measuring expectations is the questionnaire, which was answered by 1,006 participants. The resultswere statistically analyzed using one-way analysis of variance with regard to the basic demographic characteristics of participants. By analyzing the results, we confirmed the hypothesis. The resultsshow that female participants generally express higher expectations than men, similar to the higher expectations reflected in the younger participants. Expectations regarding the time of purchasing their own property is the highest expression of the least-educated participants; expectations fall with an increase of education level. With respect to employment, students expressed the highest expectations regarding transport links, proximity to kindergartens, schools and shops, financial and socio-economic factors, greater autonomy and a sense of peace. We note that it would necessary to analyze and explore the impact of statistically significantdifferences of potential acquirers of real estate rights.
Zanimalo nas je, ali lahko morebitne statisticno znacilne razlike glede na demografske znacilnosti udeležencev kažejo na medgeneracijsko razlicna dojemanja bivalnega okolja. Za proucevanje smo ...uporabili metodologijo, ki sloni na kvantitativni metodi. Starejši udeleženci raziskave so porocali o vecjem zadovoljstvu, vecjem obcutku družbeno- ekonomske homogenosti soseske, boljših sosedskih odnosih in boljših obcutkih glede vzdrževanja grajenega okolja kot mlajši udeleženci. Zanimivo pa je, da mlajši udeleženci raziskave izražajo višjo stopnjo strinjanja glede vandalizma ter fizičnih in besednih napadov v soseski. Rezultati raziskave so bili v nasprotju s pricakovanji, saj predhodne študije pri starejših prebivalcih v primerjavi z mlajšimi ugotavljajo precej nižje stopnje strinjanja glede zadovoljstva z grajenim okoljem in pomembno višje stopnje glede kriminalitete. Rezultate si razlagamo z ugotovitvami številnih raziskovalcev, skladno s katerimi starejši ljudje še vedno na splošno raje ostarijo v svojem domu, v znanem okolju, saj se pogosto bojijo, da bi zanje prehod v kolektivno ali institucionalno življenjsko okolje neizogibno pomenil izgubo neodvisnosti, kar posledicno pomeni, da okolje sprejemajo tako, kot je. V raziskavi ugotavljamo še, da vrsta izkazanih statisticno znacilnih razlik kaže na to, da bivalno okolje, ki ima velik ucinek na zadovoljstvo in dobro pocutje, vendarle ne nudi enake kakovosti grajene socialne infrastrukture prav vsem
PDF