Zdravila iz skupine statinov so v zadnjih več kot 20 letih ena najpogosteje predpisovanih zdravil. Poleg znižanja koncentracije holesterola LDL namreč zelo pomembno znižajo srčnožilno obolevnost in ...umrljivost. Statini kompetitivno zavirajo aktivno mesto reduktaze HMG-CoA prvega in ključnega hitrost omejujočega encima v mevalonatni poti. Ta mehanizem je poleg zmanjšanja vrednosti holesterola LDL najverjetneje odgovoren tudi za večino stranskih učinkov, čeprav za to ni zanesljivih dokazov. Najpogostejši stranski učinki, ki so tudi vzrok za prekinitev zdravljenja, so povezani z mišičnimi bolečinami, čeprav natančne razširjenosti ne poznamo, saj ni enotne definicije teh stranskih učinkov. Drugi stranski učinki so še novo nastala sladkorna bolezen tipa 2, hepatotoksičnost, hemoragična možganska kap in nevrološke motnje. Vsem tem stranskim učinkom navkljub je korist zdravljenja s statini mnogo večja od navedenih stranskih učinkov. Kljub novim terapijam za znižanje holesterola LDL in zato zmanjšani srčnožilni umrljivosti bo terapija s statini še naslednjih nekaj let ostala prva izbira tako pri primarni kot tudi sekundarni preventivi, saj še ni dovolj podatkov o dolgoročni učinkovitosti in predvsem varnosti novih zdravil. Nikakor pa ne smemo zanemariti niti ekonomskega vidika, saj je stroškovna učinkovitost statinov v primerjavi z novimi zdravili zaenkrat še mnogo večja.
Zaradi časovno in finančno zahtevne priprave govornega korpusa je ob zasnovi potreben temeljit razmislek o njegovi sestavi in kategorizaciji beleženih metapodatkov. Raznoliki govorni dogodki, ...vključeni v nacionalni referenčni korpus, naj bi v čim večji meri odražali raznolikost sodobnega govorjenega jezika. Zanimalo nas bo, na kakšen način kategorizirati oznake za opis konteksta govornih dogodkov, da bi to reprezentativnost dosegli, ne da bi se popolnoma odrekli medsebojni primerljivosti podatkov. Premišljena zasnova nam omogoča, da je ob kasnejših korpusnih nadgradnjah potrebnih čim manj časovno zamudnih prilagoditev oznak. Izvedli bomo primerjalno analizo domačih in tujih govornih korpusov, s katero bomo kritično ovrednotili štiri temeljne kategorije oznak za opis konteksta govorne situacije. Pregledali bomo zasnovo tujih referenčnih govornih korpusov FOLK, BNC2014, ORAL2013, Nizozemskega govornega korpusa in C-ORAL-ROM ter jih primerjali z aktualnim referenčnim korpusom govorjene slovenščine Gos 2.1. Problematizirali bomo izbrane oznake in izpostavili težavnejša mesta, ki bi zahtevala dodatne premisleke in potencialno prekategorizacijo v prihodnje.
Izhodišča: Senzibilizacije na eritrocitne antigene so lahko pomemben vzrok perinatalne obolevnosti plodov in novorojenčkov. Od vseh eritrocitnih antigenov lahko med nosečnostjo preprečujemo nastanek ...aloprotiteles le proti antigenu RhD (D), in sicer s perinatalnim preventivnim vbrizganjem imunoglobulina anti-D (Ig anti-D). Kljub temu odkrivamo med nosečnicami nove senzibilizacije na antigen D. Namen članka je določiti incidenco senzibilizacij na antigen D med nosečnicami v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2020 ter prepoznati najverjetnejše vzroke za njihov nastanek.
Metode: Retrospektivno smo pregledali medicinsko dokumentacijo z anamnestičnimi podatki in izvide laboratorijskih preiskav v transfuzijskem informacijskem sistemu za nosečnice, pri katerih smo v izbranem obdobju prvič odkrili protitelesa anti-D. Iz dokumentacije smo razbrali najverjetnejše vzroke za nastanek anti-D. Raziskava je potekala na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani (ZTM) ter na Centru za transfuzijsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (CTM).
Rezultati: V obravnavanem obdobju smo odkrili 69 novih senzibilizacij na antigen D, kar pomeni, da se je senzibiliziralo 0,16 % D-negativnih (D-neg) nosečnic oz. 0,26 % D-neg nosečnic s tveganjem. Med nosečnostjo je nastalo 45 % senzibilizacij, 29 % po rojstvu D-pozitivnega (D-poz) otroka, 9 % po predhodni prekinitvi nosečnosti. Od 45 % senzibilizacij med nosečnostjo bi lahko preprečili 8 primerov (26 %), 1 primera (3 %) nismo mogli preprečiti, ostali primeri (71 %) pa so najverjetneje posledica tihih fetomaternalnih krvavitev (FMK). Od 38 % senzibilizacij, ki so nastale po predhodnem porodu ali prekinitvi nosečnosti, bi lahko preprečili 4 primere (15 %): 2 primera po prekinitvi nosečnosti, 1 primer po rojstvu D-poz otroka v tujini, 1 primer zavrnitve zaščite. Skupno bi lahko preprečili 12 senzibilizacij (17,5 %), ki so najverjetneje posledica nepopolnega upoštevanja smernic za preventivno vbrizganje Ig anti-D (med njimi sta 2 nosečnici (3 %) zaščito zavrnili), enega primera (1,5 %) nismo mogli preprečiti (nosečnica kljub krvavitvi ni prišla h ginekologu).
Zaključek: Več kot 80 % senzibilizacij je nastalo kljub upoštevanju smernic za njihovo preprečevanje, 12 primerov (17,5 %) bi lahko preprečili (7 primerov nepopolne perinatalne zaščite z Ig anti-D, 1 primer neizvedene zaščite po rojstvu D-poz otroka in 2 po prekinitvi nosečnosti, 2 primera zavrnjene zaščite), enega primera (1,5 %) pa kljub upoštevanju smernic nismo mogli preprečiti, ker nosečnica kljub krvavitvi ni obiskala ginekologa. Novi ukrep za preprečevanje senzibilizacij bi lahko bila rutinska zaščita z Ig anti-D še v drugem trimesečju nosečnosti in dodatni izobraževalni programi pred načrtovanjem nosečnosti. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti prepoznavanju in ukrepanju ob možnih dogodkih, ko lahko pride do senzibiliziranja v nosečnosti, krvni skupini D ter ob posledicah zavrnitve zaščite z Ig anti-D. Ciljana zaščita že predstavlja enega od ukrepov na tem področju.
V članku so obravnavani praktični ukrepi za vključevanje rezultatov ocene tveganja zaradi izrednih vremenskih dogodkov v postopek prostorskega načrtovanja. Na primerih ocene tveganja zaradi žleda za ...prenosno in distribucijsko elektroenergetsko omrežje ter za vetrne elektrarne je predstavljen postopek, ki vnaša rezultate ocene tveganja v analizo ustreznosti prostora. Najprej je izdelana ocena tveganja za prenosno in distribucijsko omrežje zaradi žleda. Rezultati ocene tveganja so uporabljeni kot podlaga za presojo predlaganih različic tras visokonapetostnega daljnovoda in kot vhodni podatek za analizo ustreznosti prostora za umestitev vetrnih elektrarn. Različici za umestitev vetrnih elektrarn z upoštevanjem tveganja in brez tega smo primerjali z gospodarskega vidika in ugotovili, da lahko škode zaradi izrednih vremenskih dogodkov pomembno vplivajo na gospodarsko upravičenost načrta. Ugotavljamo, da lahko rezultate ocene tveganja na dva načina vključimo v načrtovanje elektroenergetske infrastrukture, in sicer s posodobitvijo inženirskih standardov in izogibanjem območjem, na katerih bi lahko nastale največje škode na infrastrukturi zaradi izrednih vremenskih dogodkov. Ocena tveganja je pomembna informacija, ki lahko vpliva na odločitve v zvezi z rabo prostora in tehničnimi ukrepi za povečanje odpornosti infrastrukture.
Prispevek obravnava travmatične in hujše stresne dogodke v življenju udeležencev programa Projektnega učenja za mlajše odrasle (v nadaljevanju PUM), javnoveljavnega programa neformalnega ...izobraževanja. Avtorica prikazuje rezultate kvalitativne raziskave te izjemo ranljive skupine mladih (čustvena nepismenost, socialna ranljivost, zloraba drog, obravnava pri prekrškovnih organih idr.), ki se dotikajo globljih, netransparentnih vzrokov opustitve šolanja, katerih korenine segajo v pretekle travmatične dogodke. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 120 udeležencev iz devetih šol s programom PUM, kažejo, da je njihova pogostost med PUM-ovci v primerjavi s slovenskim vzorcem večja pri večini travmatičnih dogodkov, pri čemer nekatere vrednosti drastično odstopajo. Pri vpogledu v travmatične do- godke je posebej poudarjen relacijski vidik. S tega vidika se načini za njihovo preseganje iščejo v razgraditvi temeljnih afektov, ki spomin na te dogodke prek mehanizma kompulzivnega ponavljanja ohranjajo tako v odnosih, v katere tak posameznik šele vstopa, kakor tudi pri prenosu na prihodnje generacije.
PDF
