Večina oseb z motnjo v duševnem razvoju v Sloveniji ni zajeta v mrežo programov in storitev, ki jih ponuja država. Kmetijstvo v širšem pomenu besede je nepogrešljiva sestavina teh programov, zato je ...smiselno predlagati, da se v sistem socialnega varstva kot izvajalce vključi tudi kmetije z ustrezno dopolnilno dejavnostjo.
Raziskovali smo pripravljenost staršev oseb z motnjo v duševnem razvoju do vključevanja njihovih potomcev v življenje in delo na kmetiji. Anketiranje 271 staršev je pokazalo, da je 67 % staršev pripravljenih vključiti svojega potomca v življenje in delo na kmetiji, 19 % je neodločenih, ostalih 14 % je izrazilo negativno mnenje. Z modelom nominalne logistične regresije smo analizirali vpliv določenih lastnosti oseb z motnjo in njihovih staršev na pripravljenost. Analiza je pokazala statistično značilen vpliv starosti osebe s posebnimi potrebami, stopnje motnje in njegovih izkušenj s kmetijstvom ter vpliv izobrazbe njegovih staršev.
Rezultati našega dela kažejo, da je največje povpraševanje po tovrstnih socialnih storitvah iskati v skupini, ki ima naslednje lastnosti: gre za osebe z motnjo v duševnem razvoju, stare do 25 let, ki imajo izkušnje s kmetijstvom. Dodatni želeni lastnosti sta: zmerna stopnja motnje in starši z več kot osnovno izobrazbo. Drugo ciljno skupino predstavlja skupina neodločenih, ki se od skupine, ki je naklonjena vključevanju, razlikuje predvsem po skromnejših izkušnjah, ki jih imajo osebe z motnjo s kmetijstvom, in po višji stopnji motnje.
Dopolnilne dejavnosti niso novost na slovenskih kmetijah, tako kot tudi ne njihov prispevek k skupnemu dohodku kmečkega gospodarstva, vendar pa je mogoče v zadnjem desetletju zaslediti njihov razcvet ...v raznovrstnosti in obsegu. Prispevek analizira vzroke za pospešen razvoj dopolnilnih dejavnosti, najnovejšo regulativo in posreduje geografski vidik dopolnilnih dejavnosti (s študijo primera na kmetijah izbranih območij Ljubljanske kotline).
PDF