Rimsko grobišče Marof na Igu Grahek, Lucija; Horvat, Jana
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
07/2022, Volume:
73
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Grobišče na Marofu pripada rimski naselbini na Igu, vikusu na upravnem območju kolonije Emone. Odkrili smo 27 žganih in en skeletni grob, datirani so od druge polovice 1. do konca 3. ali do 4. ...st. Večina grobov je bila močno poškodovanih ali izropanih. Grobne jame in pridatki se dobro ujemajo z drugimi grobišči na emonskem podeželju. Na jugozahodnem delu grobišča so ob poti stale verjetno tri obzidane grobne parcele. Raziskana je bila ena s štirimi žganimi grobovi. Na nekoliko ločenem, severovzhodnem delu so bile štiri skupine grobov, verjetno v okviru neobzidanih družinskih grobnih parcel. Trije razmeroma bogati moški grobovi severovzhodnega dela, iz druge polovice 1. ali prve polovice 2. st., so vsebovali nož in strgalo, ki ju morda lahko povezujemo s strojarstvom. Na podlagi razdelitve grobišča v dva dela in razlik v načinu pokopa se zdi, da bi lahko šlo za dve skupini prebivalstva.
Odkrili smo več faz ceste, ki je prečkala grobišče. Med koncem 4. in 6. st. so ob cesti skopali veliko jamo ter vanjo odvrgli cel nagrobnik in več delov nagrobnih spomenikov.
Prispevek na podlagi študije primera projekta AKTIV obravnava inovativno izobraževanje na področju kulture. Primer vključuje strategijo akcijskega raziskovanja in podpira procesno-razvojno ...postavljanje ciljev, kar pomeni, da se osredotoča na potrebe udeležencev in izhaja iz dejanskega stanja v družbi. Procesno-razvojno uresničevanje ciljev zahteva raziskovalni pristop in nenehno temeljno spraševanje o vsebinah, ki spodbujajo kritično razmišljanje. V članku opisujemo predavanja in delavnice v okviru projekta ter program simpozija AKTIV. Predstavljamo tudi ciljno skupino in jo primerjamo s populacijo udeležencev. V sklepnem delu so opredeljeni razlogi za uspešno izvedbo projekta ter vpliv na vključene. Interdisciplinarno delo podpira medskupinski dialog, ki ga opažamo kot pozitiven rezultat.
The research used different indicators to objectively evaluate the quality of residential environment in Ljubljana at the outset of the second decade of the 21st century. Residential environment was ...defined as the characteristics of the dwelling and its immediate and wider surroundings that are pertinent for satisfying general human needs and for performing basic human functions. The elements of the residential environment were arranged into seven groups: dwelling characteristics, safety, aesthetics, accessibility to urban amenities, environmental strain, social environment, and transportation conditions. The quality of the residential environment as a whole was measured accurately to the building using the method of summing the unweighted standardised indicators. We concluded that the quality of the residential environment in Ljubljana differs significantly between areas. The study results can be useful to city authorities and spatial planners as a support in the decision-making for management as well as planning purposes~for example, as the basis for improving the residential environment or for determining the appropriate locations for residential construction.
Studies on the knowledge society and regional innovation systems and their contribution to economic growth are already well established in research literature. This book ('Geographical Perspectives ...on the Knowledge Society in Slovenia') is based on a geographical analysis of connections between technological knowledge, competitiveness factors, and economic effects. It proceeds from the hypothesis that economic effectiveness in a region originates from the quality of human capital, in which innovations are the precondition for social progress, competitiveness, and developmental success. This article analyzes the spatial expansion of the knowledge society based on socioeconomic and development indicators in Slovenia. The key finding is that these areas are unevenly distributed. The high share of centers of national importance and neighboring suburban municipalities in emerging urban regions stands out in particular. Areas with a high percentage of creative professions are more innovative and their economic and social development is more successful.
Učenje je že samo po sebi ustvarjanje, še zlasti, ko poteka v spodbujajočem družbenem okolju z dobro premišljeno izobraževalno politiko. Vendar pa nove izobraževalne politike, ki jih za države v ...razvoju uvajajo Svetovna banka in Združeni narodi, preprečujejo številne kreativne oblike in strukture javnega množičnega izobraževanje, še posebej kritično mišljenje ter ustvarjanje novega znanja prek heterogenega socialnega in kulturnega okolja. Po jomtienski deklaraciji (leta 1990) in dakarskem okviru (leta 2000) izobraževanje v Indiji ne predstavlja več sredstvo razvoja, ampak je naložba v razvoj človeških virov in hegemonijo globalnega trga. V članku so izpostavljeni kritični vidiki post-jomtienske faze v Indiji in nekateri pomembni primeri ljudskega izobraževanja in kritične pedagogike, ki so jih razvile različne izobraževalne iniciative, institucije, nevladne organizacije in gibanja. Besedilo na podlagi kritike nove indijske politike glede opismenjevanja, glede deleža vpisanih v izobraževanje in glede zagotavljanja in razvijanja kvalitetnega izobraževanja odraslih, natančneje obravnava predvsem izobraževanje marginaliziranih družbenih skupin ter izobraževanje žensk.
PDF
