Uvod: Razširjenost kajenja med zdravstvenimi delavci postaja resen problem. Glavni namen raziskave je bil spoznati dejavnike, ki so povezani z uporabo tobaka zdravstvenih delavcev. Metode: V ...raziskavi je bil uporabljen integrativni pregled znanstvene literature s področja razširjenosti kajenja med zdravstvenimi delavci in dejavnikov, povezanih z uporabo tobaka pri zdravstvenih delavcih. Uporabljene so bile mednarodne podatkovne baze CINAHL, PubMed, SpringerLink, prav tako pa smo literaturo iskali tudi s pomočjo spletnega brskalnika Google (Google učenjak). S pomočjo ključnih besed razširjenost kajenja med zdravstvenimi delavci, prevalence of smoking, nurses, professionals, tobacco use, smokers, healthcare professionals se je v končno analizo uvrstilo 13 zadetkov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Za prikaz pregleda podatkovnih baz in odločanja o uporabnosti pregledanih virov je bila uporabljena metodologija PRISMA. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo metasinteze. Rezultati: Identificirali smo 23 kod, ki smo jih glede na lastnosti in medsebojne povezave združili v štiri vsebinske kategorije: (1) nadzor nad tobakom, (2) socialni dejavniki, povezani z uporabo tobaka, (3) ekonomski dejavniki, povezani z uporabo tobaka, (4) zavedanje zdravstvenih delavcev o pomenu promocije nekajenja. Kot najpogostejše statistične metode pri kvantitativnih analizah so bile uporabljene bivariatna (test hi-kvadrat, t-test) in multivariatna analiza. Diskusija in zaključek: Uporaba tobaka pri zdravstvenih delavcih je povezana s socialno-ekonomskimi dejavniki, starostjo, spolom, nižjo izobrazbo, nižjim dohodkom in delovnim okoljem. Krepiti je treba programe promocije nekadilskega vedenja in opogumljati zdravstvene delavce v vlogi vzornikov.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
The behaviour of parents in ensuring car passenger safety for their children is associated with socio-economic (SE) status of the family; however, the influence of parental education has rarely been ...researched and the findings are contradictory. The aim of the study was to clarify whether parental education influences the use of a child car seat during short rides.
A cross-sectional survey was carried out in outpatient clinics for children's healthcare across Slovenia. 904 parents of 3-year-old children participated in the study; the response rate was 95.9%. A self-administered questionnaire was used. A binary multiple logistic regression was applied to assess the association between parental unsafe behaviour as dependent variable, and education and other SE factors as independent variables.
14.6% of parents did not use a child car seat during short rides. Families where mother had low or college education had higher odds of the non-use of a child car seat than families where mother had a university education. Single-parent families and those who lived in areas with low or medium SE status also had higher odds of the non-use of a child car seat.
Low educational attainment influences parents' behaviour regarding the non-use of a child car seat. Low parental education is not the only risk factor since some highly educated parents also have high odds of unsafe behaviour. All parents should therefore be included in individually tailored safety counselling programmes. SE inequalities could be further reduced with provision of free child car seats for eligible families.