Florence Gacoin-Marks se donne dans son étude Un aller-retour pour Paris – Vladimir Levstik et la littérature française (le livre, rédigé en slovène dont le titre est Do Pariza in nazaj : Vladimir ...Levstik in francoska književnost) pour objectif de cerner les contacts littéraires de l'écrivain, traducteur, essayiste Vladimir Levstik (1886 – 1957) avec l'ensemble des aspects propres de ce qu'on appelle la civilisation française, à cette époque une civilisation mondiale. La monographie est répartie en trois chapitres qui présentent des unités autonomes : cellesci sont pourtant organisées de façon à former une entité homogène dont l'ensemble ne pourrait exister si ses éléments organisateurs, les socles fondamentaux de l'ouvrage, n'étaient pas là.
V članku preučujem, kako se sodobni francoski avtobiografski roman spreminja in razvija iz osebne izpovedne proze v preplet avtobiografije, generacijskega romana in socialne proze, kakršnega v ...francoski književnosti doslej ni bilo. Tovrstni roman – ki slovenski prozi 20. stoletja ni tuj – bom natančneje opredelila skozi razmišljanje o metodoloških težavah, ki jih povzroča »avtosociobiografija«, kakor jo poimenuje pisateljica Annie Ernaux, in skozi podrobno analizo treh literarnih del s preloma med 20. in 21. stoletjem: v romanih La Place (Prostor, 1982) in Les Années (Leta, 2008) pisateljice Annie Ernaux (rojena leta 1940) ter v avtobiografski pripovedi En Camping-car (Avtodom, 2016) Ivana Jablonke (rojen leta 1973).
FRANCISCAE MEAE LAUDES (Les Fleurs du Mal LX) Vers composes pour une modiste erudite et devote HVALNICA MOJE FRANCOISE (Rože Zla LX) Verzi, zloženi za neko izobraženo in pobožno modistko
Pričujoči članek je intertekstualna študija Flaubertovega romana Gospa Bovary in njegovega fragmentarnega, postumno izdanega dela Slovar splošno priznanih resnic. Avtor s primeri ponazori tematska ...sovpadanja in podobnost formulacij ter dokaže prisotnost socioloških, zgodovinskih in literarnih vzorcev, ki so v Slovarju konkretizirani – skorajda teoretsko – kot splošno priznane resnice, v romaneskni obliki pa izgrajujejo »družbeno scenografijo«, katere parafraza je tudi podnaslov Gospe Bovary: Značaji s podeželja. Zato opozarja, da Gospa Bovary ni (samo) roman o Emmi Bovary in da zgodbo osmislijo, če ne celo upravičijo, šele poteze omenjenih značajev s podeželja. Pri Flaubertu se konceptualizacija in literarizacija »splošno priznanega« odvijata vzporedno, zato o časovni primarnosti ene ali druge ni mogoče govoriti. Vendar v Gospe Bovary ravno kot družbena scenografija dobi podobo zgoščena satira Slovarja, ki ga avtor vidi kot presek in sintezo pisateljevega opusa, hkrati pa kot komplementarno čtivo k dotičnemu romanu.
Članek obravnava poglavitna miselna vozlišča Marjana Rožanca (1930-1990), kot jih je razvil v mnogih esejih do srede šestdesetih let dalje. Nanj so vplivale številne filozofske on idejne spodbude, ...med njimi tudi francosko personalistično gibanje. Članek se osredotoča na to povezavo, podati pa skuša tudi zaokrožen prikaz poglavitnih Rožančevih idej in njihovo ustvarjalno sintezo.
Avtor v svoji raziskavi preučuje tri ravni Govekarjeve afirmacije Émila Zolaja na Slovenskem: literarno in prevajalsko ter politično v času afere Dreyfus.
Avtor raziskuje slovensko reproduktivno in produktivno recepcijo Jeana Racina, hkrati pa raziskuje tudi prve slovenske prevode njegove religiozne poezije ter dramatike (Britanik, Fedra, Ifigenija).
Članek obravnava Zolajeve zglede v Cankarjevem romanu Hiša Marije Pomočnice (1904). Izhaja iz domneve, da naj bi Angelika, junakinja Sna (La rêve, 1888), navdahnila nekatere Cankarjeve otroške like, ...hkrati pa naj bi se slovenski pisatelj zgledoval tudi pri Zolajevih opisih cerkvenega okolja. Roman Beznica (L'Assommoir, 1877) naj bi vplival na motiviko tragičnega ljudskega slavja ter na deskripcijo nedovoljenega otroškega pogleda.
PDF
