Prispevek obravnava povezave med dvema izmed pomembnejših glasbenoteoretskih traktatov, Temelji harmonike Gioseffa Zarlina in Temelji glasbe Anicija Manlija Severina Boetija. Odgovoriti skuša na ...vprašanje, v kolikšni meri se Zarlino navezuje na Boetija in prevzema njegove misli ter v kolikšni meri se od njega odmika.
Dekodiranje Kogojevega zagonetnega številčnega načina označevanja akordov je pomemben korak naprej pri poznavanju Kogojeve iznajdbe t. i. akordnih permutacij. Uporaba teh je potrjena in umeščena v ...estetsko-dramski kontekst na ključnih mestih opere Črne maske (po drami L. Andrejeva), kjer se vežeta klasičnost in modernizem v skladno celoto. V tem predstavlja inovativen glasbenoteoretični in kompozicijski prispevek v slovenski operi v začetku 20. stoletja.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Primerjalno branje Francovega traktata Ars cantus mensurabilis ter nekdaj Vitryju pripisanega traktata Ars nova nazorno kaže prehod od tridobnega, v smislu perfekcij zamišljenega ritma, izpeljanega ...iz modalnega sistema, k sistemu menzur.
Pokrajinski arhiv Koper hrani nedokončan italijanski rokopisni učbenik o osnovah glasbene teorije in koralnem petju s konca 18. ali začetka 19. stoletja. Vsebinsko in terminološko je podoben sorodnim ...besedilom severne Italije tega časa. Raziskava je potrdila eno od predlog besedila; teh je bilo verjetno še več, a številni sprotni popravki in dodatki v besedilu kažejo tudi na piščevo samostojno razumevanje glasbe, tehten razmislek o njej ter izrazito pedagoško usmerjenost v prakso.
V prispevku sta na kratko predstavljeni vsebina teoretičnega in praktičnega dela učbenika Fundamenta, ohranjenega v frančiškanskem samostanu v Novem mestu, in problematika njegove sedanje zgodovinske ...interpretacije. Poleg problema relativnosti, ki spremlja možnost te interpretacije »skozi« vsaj tri razmeroma različne zgodovinopisne »sisteme« (kot »strokovno legitimne« referenčne okvire v tem času), omenjena problematika vsebuje še vprašanja o nekaterih širših kulturnih in ideoloških vidikih funkcionalnosti t.i. znanstvenega preučevanja zgodovine (glasbe), ki to preučevanje šele družbeno osmišljajo oziroma »objektivizirajo« na ravni simbolnega transferja za – vsaj implicitno – tudi politično-ekonomsko stališče, ki ga vsako posamezno zavzetje pozicije znotraj uveljavljene prakse (glasbenega) zgodovinopisja, z izjavljanjem stališč »v strokovno območje« delovanja te prakse, neizogibno vsebuje.
V zapuščini Srečka Koporca (1900–1965) je ohranjen obsežen opus teoretskega pisanja o glasbi. Poznanih je okrog dvajset Koporčevih zvezkov, ki so nastali od leta 1926, ko je napisal prvi del ...glasbenega oblikoslovja, in vsaj do 1960, ko je dokončal svojo Orkestracijo. Besedilo nudi kratek vpogled v Koporčevo glasbeno teorijo, ki je v slovenski muzikologiji še precej neraziskana, zaradi obsega dostopnega gradiva pa odpira vrata za nadaljnjo raziskovanje.
Slovenski romanticizem - ne pa romanticizem na Slovenskem - se začne po letu 1848 in kot gibanje traja še v 20. stoletju in tudi zdaj. Avtor je v prispevku opisal glavne splošne značilnosti prostora ...in časa, v katerih so slovenski skladatelji ustvarjali samospeve. Z nekaj primeri je tudi predstavil nekatere bistvene kompozicijske poteze romanticističnega samospeva.
PDF
