Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:- Pomurje Region: the construction of an eco-house constructed from clay, straw and wood: a ...statement by Kristjan Zver.- Original language summary:
Pomurje: gradnja ekološke biohiše iz ilovice, slame in lesa; izjava Kristjan Zver.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Rad se sastoji od tri dijela. U prvome se preispituju faze gradnje bedema Varvarije, u drugome se prvi put objavljuje gornji dio stele iz Arheološkoga muzeja u Zadru koji je pronađen u Bribiru, dok ...se u posljednjem dijelu propituje funkcija kamenoga bloka s natpisom cara Vespazijana s istoga lokaliteta. Bedemi Varvarije pokazuju veliku raznolikost u gradnji i najbolji su primjer za proučavanje razvoja obrambenih utvrđenja na liburnskome prostoru. Dosad su u literaturi navođene faze u gradnji fortifikacija koje su ovdje dopunjene dvjema fazama, jednom koja prethodi onoj čiji se početak stavlja u sredinu 1. st. pr. Kr. i drugom koja je nastala u vremenu prije adaptacije provedene za vrijeme Justinijana, a temelji se na usporednoj analizi zapadnoga i istočnoga poteza. Stela iz Arheološkoga muzeja u Zadru s prikazom vojnika dopunjava skromnu zbirku stela takvoga tipa na istočnoj jadranskoj obali. Riječ je o steli sa zabatnim završetkom kojoj natpisno polje nije sačuvano. Na fragmentu koji je tema ovoga rada prikazana je stojeća figura koju bi se na temelju analize likovnoga prikaza i opreme moglo datirati u sredinu ili početak druge polovice 1. stoljeća. Blok s natpisom cara Vespazijana CIL III 10179, naveden kao miljokaz, koji je u međuvremenu uništen, na temelju svega o njemu napisana i mjesta nalaza trebalo bi identificirati kao natpis podignut u čast nekoga važnijeg događaja, moguće adaptacije dijela zapadnoga bedema s kojega se vjerojatno otkotrljao prigodom neke od devastacija.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Radeče: železni most, tabla iz litega železa, tehnični spomenik iz stare Avstrije, konstrukcija mostu, načet ...od zoba časa, odločitev za obnovo, izjava Janez ZAHRASTNIK, župan Radeč, o pomenu in perspektivi, obnovitvena dela, most čez reko, obnova Starograjske ulice v jedru, cerkev sv. Petra in hiše.- Original language summary:
Radeče: železni most čez Savo iz časa Avstro-Ogrske. Most je bil takrat tretji največji v monarhiji, še danes pa velja za največjo konstrukcijo z enim samim nosilnim poljem na Slovenskem.- Radeče: An iron bridge across the Sava River from the times of the Austro-Hungarian Empire. The bridge back then was the third largest in the monarchy and is still the largest single arch construction in Slovenia.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Šentiljski mejni prehod je nekakšen barometer tujcev, ki prihajajo na počitnice k nam, saj je lani skozi ta ...vrata šlo več kot devet milijonov potnikov, letos pa ocenjujejo, da jih bo deset milijonov. Prehod je pretesen, zategadelj so se odločili za obnovo. Prvi sadovi so že vidni, žal pa nov prehod še ne bo nared do glavne sezone.
Šentilj: obnova mejnega prehoda pred poletno sezono; gradbišče, gradbeni stroji, gradbena dela, trasa nove ceste, promet na mejnem prehodu Šentilj, kolona avtomobilov, delo policista na mejnem prehodu, gneča, gradbišče.- Original language summary:
Šentilj: obnova mejnega prehoda Šentilj.- Šentilj: The renovation of the Šentilj International Border Crossing.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Na mostu čez Savo v Litiji so zopet omejili nosilnost od 12 na 3 tone. Zmanjšano obremenitev mostu je ...zahtevala komisija cestnega sklada SR Slovenije in Cestnega podjetja iz Ljubljane, potem ko je ugotovila, da sta za nosilnost kritični predvsem obe skrajni foliji lesenega mostu, slabe pa so tudi mostnice. Zaradi te omejitve sta prizadeta avtobusni in tovorni promet. Potniki avtobusov morajo čez most peš. Najbolj prizadeta pa je lesna industrija, ki prevaža iz nakladišča železniške postaje hlodovino, iz svojega žagarskega obrata pa razne vrste rezanega lesa. Zato litijski občani zahtevajo, da se čim prej dogradi novi most čez Savo, ker so ogroženi tako interesi vsega zasavskega gospodarstva in povezanost Litije z revirji in Ljubljano.- Information:- Litija: a wooden bridge across the Sava River which survived several floods and states, will slowly have to yield to the onslaught of progress.- Original language summary:
Litija: leseni most čez Savo, ki je preživel več povodnji in držav, se bo moral počasi umakniti zahtevam po napredku.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Brežice: srečanje v vašem kraju; grad, napisna tabla na mostu z železno konstrukcijo, panorama Brežic, naselje ...novogradenj, ulica in promet, izjava meščanov, kaj bi naredili v kraju, če bi bili predsednik občinske skupščine, izjava šolar, izjava predsednika skupščine občine Brežice, hiše, kanalizacija, park, kokoši v parku, vodni stolp, ulice, neurejene ceste, igrišča, njive, tovarna.- Original language summary:
Brežice - srečanje z meščani in predstavitev mesta.- Brežice - a meeting with citizens and a presentation of the town.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Urbanistična ureditev, makete, nova šola, hotel MANTOVA; stara šola (ali občina), načrti, bloki, hiše, ...stanovanjsko naselje, stari del z usnjarno, naselje individualnih hiš, BOROVNICA (ostanek stebra starega mostu - viadukta, hlodi na deponiji lesne tovarne, žage).
Med manjša mesta, ki so v povojnih letih zabeležila hiter gospodarski razvoj štejemo tudi Vrhniko. Razvoj vrhniškega gospodarstva predvsem lesne in usnjarske industrije ter nekaterih obrtnih dejavnosti, je pospešil tudi rast same Vrhnike, ki šteje danes že okoli 4 tisoč prebivalcev. Prav na osnovi nadaljnje rasti in razširitve industrije je zasnovan 30-letni perspektivni urbanistični program razvoja Vrhnike, ki naj bi se v tem razdobju razvila v mesto z 8 tisoč prebivalci. Medtem ko stoji vrsta javnih in upravnih zgradb - kot so poslopje občinske skupščine, hotel Mantova, stara osemletna šola, mlečna restavracija in drugo - ob glavni prometni žili - Tržaški cesti, kjer tvorijo staro mestno jedro, pa se bo po perspektivnem urbanističnem načrtu razvil nov poslovni in družbeni center mesta na Klisu. V novem centru sta že zgrajena banka ter dom jugoslovanske ljudske armade. Naslednji objekt novega centra bo trgovska in stanovanjska stavba, ki jo že gradijo. Ob njej bo dobil prostor tudi nov vrhniški hotel.
Ob poslovnem in družbenem centru na Klisu bo rastel tudi osrednji stanovanjski predel, ki bo tvoril novo mestno središče.
Pri perspektivnem načrtovanju so mislili urbanistični tudi na razvoj industrije. Kot predvideva urbanistični, pa tudi gospodarski načrt vrhniške občine, se bo obseg tamkajšnje industrije povečal z dograditvijo in razširitvijo že obstoječih objektov usnjarske industrije na vasi in lesne industrije na Verdu pri Vrhniki.
Ko govorimo o gospodarstvu vrhniške občine, ne smemo pozabiti na nekaj kilometrov oddaljeno Borovnico, katere razvoj je tesno povezan z razvojem vrhniške industrije. Po 30- letnem urbanističnem programu, se bo Borovnica razvila v manjše samostojno mestno naselje, z vrsto javnih stavb, kot so že obstoječa osemletna šola, nov zdravstveni dom, nadalje krajevni urad, dom družbenih organizacij, pošta, trgovski center in servis družbene prehrane. K razvoju Borovnice bo nedvomno največ pripomoglo povečanje kapacitet tamkajšnje lesne industrije.- Information:- Presenting an urban regime with models, new schools, hotels drawings, blocks, houses, residential area and the old part.- Original language summary:
Prikaz urbanistične ureditve mesta z modeli, novo šolo, hotelom, načrti, blokovsko-stanovanjskim naseljem in starim delom mesta.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Tik pred koncem starega leta se je Ljubljana poslovila tudi od najstarejše slovenske likovne galerije, leta ...1909 zgrajenega Jakopičevega paviljona. Stara stavba, eden najlepših spomenikov secesijske funkcionalne arhitekture pri nas, delo znanega arhitekta Maksa Fabianija, se je morala umakniti prestavljeni železniški progi in je tako pomagala rešiti naš stari problem, ljubljansko železniško vozlišče. Sicer pa ne bo tako dolgo, ko bomo gledali razstavo že v novi stavbi z istim imenom.
Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija; to je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji. Paviljon je stal na začetku Lattermanovega drevoreda v Parku Tivoli (Ljubljana). Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti, kjer so razstavljali slikarji, kiparji in fotografi sodobne umetnosti. Jakopič je sam financiral gradnjo objekta, saj je bil prepričan, da umetnik potrebuje stalen stik z javnostjo. Fabiani mu je zastonj naredil načrte, medtem ko mu je mesto Ljubljana za sedem let dalo zemljišče v najem po simbolični ceni. Paviljon je imel preddverje z veliko dvorano, na levi strani se je nahajala soba za stalne razstave in mali atelje in na desni strani od vhoda pa se je nahajala risarsko-slikarska šola. 12. junija 1909 je potekala slavnostno odprtje paviljona s 3. slovensko umetniško razstavo; sodelovalo je 22 umetnikov s 172 slikami in 20 kipi. Naslednje leto je Jakopič v paviljonu organiziral pregledno razstavo 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem. Zaradi pomanjkanja denarja je leta 1923 paviljon odkupilo mesto in ga namenila za društvo Narodna galerija. Leta 1954 so paviljon prenovili. V decembru 1961 in januarju 1962 so paviljon, kljub protestom, zaradi gradnje železniške proge porušili. S tem je Jakopičev paviljon ostal brez prostorov; novembra 1962 so ga preimenovali v Mestno galerijo ter pričeli z gradnjo novih prostorov na Mestnem trgu 5. Na paviljon danes spominja kip Riharda Jakopiča, delo Bojana Kunaverja. (Vir: Wikipedija)- Original language summary:
Ljubljana - podiranje Jakopičevega paviljona.- Ljubljana - the demolition of the Jakopič Pavilion.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Radi unaprjeđenja urbanističkog i ekonomskog planiranja nautičkog turizma u Hrvatskoj, u ovom je radu provedena analiza i prezentacija tlocrtnih parametara 39 postojećih hrvatskih marina. Prikupljeni ...tlocrtni parametri su: broj vezova, broj suhih vezova, duljina lukobrana, duljina fiksnih gatova, duljina pontona, duljina obala, površina akvatorija, površina teritorija, ukupna površina, površina suhog veza i površina parkirališta. U radu su prikazane ovisnosti navedenih parametara u funkciji broja vezova u moru te su definirani prosječni statistički pokazatelji navedenih parametara koji karakteriziraju gradnju marina u Hrvatskoj.
Vernakularna arhitektura je preverjena arhitektura, tako v času kot materialu in funkciji. Prikazana je sistemska napaka, ki se je pokazala ob izrednem dogodku – močni nalivi v kratkem časovnem ...obdobju. Načrtovanje in razvoj podeželja je proces, v katerem sodeluje množica strokovnjakov, uporabnikov prostora in ostalih uradov ter ustanov. V občini Kranjska Gora je bila komunikacija med občino, občani in strokovnim krogom intenzivna in kakovostna. Ocenjujem jo kot šolski primer pravilnega komuniciranja. Navkljub temu pa se je ob izrednem dogodku pokazalo nekaj šibkih členov v tej verigi – bele lise v matriki prostorskega načrtovanja.
PDF
