Extended description:
V gospodarstvu tolminske občine postaja turizem poleg industrije, kmetijstva in gozdarstva čedalje pomembnejša panoga. Dobri poslovni uspehi in vse več nočitev, kar velja še ...posebej za bovško območje spodbujajo nove naložbe in urejanje številnih drobnih stvari, ki naj poleg lepot in zanimivosti privabljajo goste.
Posočje: turizem v Posočju; panorama Kanin, Bovec, Soča, kajakaši, avtokamp Polovnik, turisti, zunanjost Hotel Alp, ulice, Bovec, trg, avtobusna postaja, tabla Triglavski narodni park, Soča, brzice in ivanjščice, zunanjost hotel Matajur v Kobaridu, hotel Planinski orel v Trenti, kajakaši se prebijajo do Soče, težak dostop po skalah, kajakaši na Soči.
Extended description:
V gospodarstvu tolminske občine postaja turizem poleg industrije, kmetijstva in gozdarstva čedalje pomembnejša panoga. Dobri poslovni uspehi in vse več nočitev, kar velja še posebej za bovško območje spodbujajo nove naložbe in urejanje številnih drobnih stvari, ki naj poleg lepot in zanimivosti privabljajo goste.
Posočje: turizem v Posočju; panorama Kanin, Bovec, Soča, kajakaši, avtokamp Polovnik, turisti, zunanjost Hotel Alp, ulice, Bovec, trg, avtobusna postaja, tabla Triglavski narodni park, Soča, brzice in ivanjščice, zunanjost hotel Matajur v Kobaridu, hotel Planinski orel v Trenti, kajakaši se prebijajo do Soče, težak dostop po skalah, kajakaši na Soči.
Posočje: Tourism in the Posočje area.
Original language summary:
Posočje: turizem v Posočju.
Extended description:
Rogaška Slatina: 300-letnica zdravilišča; hotelski kompleks s parkom iz ptičje perspektive, gradnja novega hotela Terapija, parkirišče s prestižnimi avtomobili s tujimi ...registracijami, park in gostje na klopcah, vrelec Styria in vrenje mineralne vode, pitje mineralne vode, sprehodi po parku, hotel Beograjski dom, osrednja stavba zdraviliškega kompleksa, hotel Ljubljanski dom, volovska vprega na cesti, razstavna maketa prihodnjih objektov, starejša poslopja in ornamenti, doprsni kip, kapelica, cerkvica, gradnja novega objekta Terapija.
Rogaška Slatina - the spa's 300th anniversary; hotels, spa and a scale model of planned buildings.
Original language summary:
Rogaška Slatina - 300 let zdravilišča; hoteli, zdravilišče in maketa načrtovanih objektov.
Extended description:
Rogaška Slatina: 300-letnica zdravilišča; hotelski kompleks s parkom iz ptičje perspektive, gradnja novega hotela Terapija, parkirišče s prestižnimi avtomobili s tujimi registracijami, park in gostje na klopcah, vrelec Styria in vrenje mineralne vode, pitje mineralne vode, sprehodi po parku, hotel Beograjski dom, osrednja stavba zdraviliškega kompleksa, hotel Ljubljanski dom, volovska vprega na cesti, razstavna maketa prihodnjih objektov, starejša poslopja in ornamenti, doprsni kip, kapelica, cerkvica, gradnja novega objekta Terapija.
Extended description:
Naše morje je zaslužilo letos približno tri in pol milijarde dinarjev. Zato ni čudno, če sedaj, ko je turistična sezona že mino, veselo valovi in pljuska ob prazna območja. ...Pravzaprav denar so zaslužili gostinci, ki sedaj »skoraj zadovoljni« - gostinci niso namreč s prometom nikdar zadovoljni, kot niso gostje s postrežbo – zapirajo hotele. Do prihodnje sezone. Toda, denar pa je vendarle zaslužilo morje, tri in pol milijarde dinarjev; lani je bil zaslužek za milijardo manjši. Lani so naši hoteli, kampi in počitniški domovi zabeležili 412.000 nočitev ter 200.000 nočitev tujih turistov, letos pa se je število pri tujih gostih dvignilo na 248.000, skoraj za četrtino, zato pa se je pri domačih znižalo na 351.000. In vsi skupaj so potrošili tri in pol milijarde dinarjev, to je 5.833 dinarjev na eno nočitev. Kot enodnevni penzion v hotelu Palace. Seveda pa v to številko niso všteti samo penzionski dohodki, temveč celoten letošnji gostinski inkaso. Sicer pa, naj povedo svoje mnenje o letošnji sezoni tudi gostinci sami. Besedo ima šef recepcije hotela Palace, Bojan Plahuta.
V Palacu so torej z letošnjo žetvijo zadovoljni, čeprav je hotel tako rekoč odvisen le od tujih gostov. Pa tudi drugi hoteli, posebno če so znali izkoristiti posezono, se letos ne pritožujejo preveč nad »slabo letino«. Še tisti ne, ki so pretežno odvisni od domačega gosta. Teh pa je bilo letos 15 odstotkov manj kot lani. Da, da, za fička se je treba pač žrtvovati. Posebno če človek noče na letovanje v počitniški dom, ker je morda premalo »fin«. Naj nam sedaj pove nekaj več o letošnji sezoni tajnik koprske turistične zveze Slavko Mastnak.
Res, upajmo, da bo bivanje prihodnje leto na naši obali lepše, upajmo, da bomo znali prihodnje leto lepote našega morja pametneje spraviti v denar. Kajti prav to je smisel in cilj modernega turizma. Da ne bomo turistom prodajali zgolj morje in lepo vreme. Upajmo, da se delo naših gostincev ne bo končalo z izdajo cenika za prihodnjo sezono. Cene pa bodo ostale nespremenjene. Penzion v sezoni od 2.000 dinarjev navzgor…
Piran and Portorož - resorts in the autumn period on the Slovene coast.
Original language summary:
Piran in Portorož - jesen v letoviščih na slovenski obali.
Extended description:
Naše morje je zaslužilo letos približno tri in pol milijarde dinarjev. Zato ni čudno, če sedaj, ko je turistična sezona že mino, veselo valovi in pljuska ob prazna območja. Pravzaprav denar so zaslužili gostinci, ki sedaj »skoraj zadovoljni« - gostinci niso namreč s prometom nikdar zadovoljni, kot niso gostje s postrežbo – zapirajo hotele. Do prihodnje sezone. Toda, denar pa je vendarle zaslužilo morje, tri in pol milijarde dinarjev; lani je bil zaslužek za milijardo manjši. Lani so naši hoteli, kampi in počitniški domovi zabeležili 412.000 nočitev ter 200.000 nočitev tujih turistov, letos pa se je število pri tujih gostih dvignilo na 248.000, skoraj za četrtino, zato pa se je pri domačih znižalo na 351.000. In vsi skupaj so potrošili tri in pol milijarde dinarjev, to je 5.833 dinarjev na eno nočitev. Kot enodnevni penzion v hotelu Palace. Seveda pa v to številko niso všteti samo penzionski dohodki, temveč celoten letošnji gostinski inkaso. Sicer pa, naj povedo svoje mnenje o letošnji sezoni tudi gostinci sami. Besedo ima šef recepcije hotela Palace, Bojan Plahuta.
V Palacu so torej z letošnjo žetvijo zadovoljni, čeprav je hotel tako rekoč odvisen le od tujih gostov. Pa tudi drugi hoteli, posebno če so znali izkoristiti posezono, se letos ne pritožujejo preveč nad »slabo letino«. Še tisti ne, ki so pretežno odvisni od domačega gosta. Teh pa je bilo letos 15 odstotkov manj kot lani. Da, da, za fička se je treba pač žrtvovati. Posebno če človek noče na letovanje v počitniški dom, ker je morda premalo »fin«. Naj nam sedaj pove nekaj več o letošnji sezoni tajnik koprske turistične zveze Slavko Mastnak.
Res, upajmo, da bo bivanje prihodnje leto na naši obali lepše, upajmo, da bomo znali prihodnje leto lepote našega morja pametneje spraviti v denar. Kajti prav to je smisel in cilj modernega turizma. Da ne bomo turistom prodajali zgolj morje in lepo vreme. Upajmo, da se delo naših gostincev ne bo končalo z izdajo cenika za prihodnjo sezono. Cene pa bodo ostale nespremenjene. Penzion v sezoni od 2.000 dinarjev navzgor…
Motivacija zaposlenih je jedna od temeljnih funkcija upravljanja ljudskim resursima u svim profitno i neprofitnom usmjerenim djelatnostima. U ovom radu se uz primjenu faktorske analize nastoji ...dokazati da se motivi i motivacija sezonski zaposlenih u hotelima značajno razlikuju od motiva stalno zaposlenih. Na kvotno izabranom uzorku od 50 sezonskih i 50 stalno zaposlenih u hotelima srednje Dalmacije potvrđena je postavljena hipoteza za gornju tvrdnju. Za razliku od stalno zaposlenih kod kojih su motivi iskazani u različitim materijalnim poticajima, kod sezonskih zaposlenika prevladavaju motivi za stjecanjem novih znanja i iskustva s kojim računaju da će im biti primarni u pronalasku stalnog zaposlenja. Ovaj istraživački rad daje nove znanstvene spoznaje koje mogu biti korisnim u upravljanju ljudskim resursima u hotelima sezonskog karaktera poslovanja.
Kao društveni, kulturološki i ekonomski fenomen, turizam se u drugoj polovici 20. stoljeća nametnuo kao izrazito bitan korpus arhitektonskog stvaralaštva na hrvatskoj obali i otocima. U to je doba na ...dubrovačkom području izgrađen značajan broj hotela različitih tipoloških, stilskih i oblikovnih karakteristika i vrijednosti. Velika prostorna, identitetska i funkcionalna preobrazba grada i njegove okolice, koju će donijeti turistička izgradnja, započet će još u prvoj polovici tridesetih godina prodorom internacionalnog modernizma i dolaskom arhitekta Nikole Dobrovića. Prava kulminacija turističke izgradnje zbit će se tijekom 1960-ih i 1970-ih kada Dubrovnik postaje jedan od najvažnijih turističkih centara na prostoru bivše SFRJ. Tih je godina izgrađeno više od trideset hotela i hotelskih sklopova među kojima se mnogi danas ubrajaju u antologijska ostvarenja hotelske arhitekture modernizma na dubrovačkom području koje je nedvojbeno potrebno promatrati kao vrijedno graditeljsko nasljeđe 20. stoljeća. No izazovi očuvanja i zaštite hotelske arhitekture modernizma složeni su i višestruko uvjetovani, znatno više nego što je to slučaj s drugim arhitektonskim tipologijama. Obnova hotelske arhitekture modernizma i njezina prilagodba suvremenim turističkim trendovima golem je izazov, ali i golem potencijal u obogaćivanju kulturne ponude turističke destinacije.
Svrha - U hotelijerstvu, kao i u svim uslugama, cilj je imati zadovoljne zaposlenike koji su angažirani na svojim radnim mjestima. Kako bi se to postiglo, poduzeća implementiraju interni marketing. ...Stoga je svrha ovoga rada istražiti vezu između internog marketinga i različitih dimenzija angažmana zaposlenika (emocionalnog, kognitivnog i fizičkog) u hotelijerstvu.
Metodološki pristup - Podatci su sakupljeni anketnim upitnikom na uzorku od 573 zaposlenika u hotelima u Hrvatskoj. Mjerni instrument sastoji se od prilagođenih ljestvica iz prošlih istraživanja, a koristio se povratni prijevod s engleskoga na hrvatski jezik. Konceptualni model i hipoteze testirani su metodom strukturnih jednadžbi koji se zasnivaju na kovarijantnim strukturama.
Rezultati i implikacije – Rezultati upućuju na to da interni marketing ima pozitivan i statistički značajan utjecaj na emocionalni i kognitivni angažman zaposlenika u hotelijerstvu. Kognitivni angažman ima pozitivan utjecaj na emocionalni, ali i fizički angažman zaposlenika. Isto tako, emocionalni angažman ima pozitivan utjecaj na fizički angažman zaposlenika.
Ograničenja - U radu su korištene ljestvice koje koriste samoprocjenu, što može imati za posljedicu da ispitanici daju društveno poželjne odgovore. Istraživanje se fokusira i samo na Hrvatsku, čije hotelijerstvo može imati neke specifičnosti u odnosu na druge države.
Doprinos - Rad doprinosi razvoju praksi internoga marketinga i identificira veze između njega i različitih oblika angažmana zaposlenika. Angažman zaposlenika analizira se kao višedimenzionalan konstrukt koji se sastoji od emocionalnog, kognitivnog i fizičkog angažmana. Kroz razlikovanje njegovih različitih vrsta rad doprinosi teoriji osobnog angažmana kroz testiranje koncepta angažmana zaposlenika u hotelijerstvu.
Full text
Available for:
CEKLJ, NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK
V parku pred RTV hišo stoji kip Deček s piščalko (Pastirček) Zdenka Kalina od maja 1991. Nasproti je stavba City Hotela Ljubljana, naslednika hotela Turist oziroma hotela Štrukelj.
U ovom se radu istražuje međuzavisnost odnosa s javnošću i konkurentskih prednosti na temelju opsežnih intervjua s 60 menadžera malih hotela u Hrvatskoj. Cilj je ovog istraživanja utvrditi načine i ...mogućnosti implmentacije odnosa s javnošću kao jedne od funkcije upravljanja koja pruža mogućnost prilagodbe mijenama i potrebama suvremenog tržišta. U svom prvom dijelu istraživanje je obuhvatilo kvalitativnu ocjenu implementacije
odnosa s javnošću u okvirima strategije komunikacije u poslovanju malih hotela u Hrvatskoj. Drugi dio istraživanja odnosi se na određenje mjesta i uloge konkurentskih prednosti u poslovanju malih hotela u kontekstu mjerenja utjecaja odnosa s javnošću na povećanje konkurentskih prednosti malih hotela u Hrvatskoj. Istraživanje je pokazalo da menadžment malih hotela vrlo rijetko koristi odnose s javnošću kao oblik kontinuiranog djelovanja s ciljem promoviranja odmora, ne shvaćajući da je to način kojim se može bolje i uspješnije obavljati vlastita djelatnost. Kao razloge zatečenom stanju moguće je istaknuti i nemogućnost pojedinačnog pozicioniranja malih hotela kao rezultat nedostatka financijskih sredstava, općih i
specijalističkih znanja, kao i drugih mogućnosti. Korištenjem jednostavne i multiple regresijske analize dokazuje se teza o jakom utjecaju odnosa s javnošću na povećanje konkurentskih prednosti malih hotela u Hrvatskoj, te se iznose činjenice i prijedlozi mjera implementacije odnosa s javnošću u poslovanju malih hotela u sa svrhom povećanja konkurentskih prednosti. Istraživanje je pokazalo kako menadžment odnosa s javnošću doprinosi ovladavanju procesima donošenja određenih strategija i oblikovanja poslovnih politika za poboljšanje konkurentskih prednosti u poslovnim objektima koji djeluju u tržišnim uvjetima.
Extended description:
Podvin: turistični nagelj hotelu Grad Podvin; zunanjost in notranjost, bazen, restavracija.
Podvin: The Tourist Carnation, an award for tourism development for the Grad Podvin ...hotel.
Original language summary:
Podvin: turistični nagelj – nagrada za razvoj turizma hotelu Grad Podvin.
Extended description:
Podčetrtek: turistični nagelj za Atomske toplice; grad, toplice, bazen, kamp, hotel, izjava direktor Boris ZAVRŠNIK.
Podčetrtek: The Tourist Carnation, an award for tourism ...development for Podčetrtek.
Original language summary:
Podčetrtek: turistični nagelj – nagrada za razvoj turizma kraju Podčetrtek.
PDF
