Stanko Ozimek je bil rojen leta 1904 v Divači v številni slovenski družini. Njegov oče Janez je bil v službi na železnici, zato se je družina večkrat selila po Sloveniji. Osnovno šolo je zaključil v ...rodni Divači leta 1918. Nato se je njegova družina preselila v Laško in tako je njihov dom postala železniška čuvajnica na Marija Gradcu.V Laškem se je izučil ključavničarskega »rokodelstva« pri obrtniku Adolfu Majcnu. Leta 1922 je v Laškem pred takratno izpitno komisijo zadruge skupnih obrtnikov sodniškega okraja Laško opravil pomočniški izpit. Leta 1924 je v Ljubljani opravil izpit – »izpričevalo usposobljenosti za samostojno vodstvo avtomobilov«. Zaposlil se je v Ljubljani kot šofer, nato v Kranjski Gori pri Izletniškem avto prevozu Kranjska Gora. Iz tega obdobja je objavljena fotografija, ko je vozil turiste iz Kranjske Gore med drugim tudi v italijanske Benetke.Leta 1938 se je vrnil v Laško. Zaposlil se je v Pivovarni Laško kot šofer tovornjaka znamke Opel-Blitz, ki je bil prvi kamion v Pivovarni Laško.Bil je tudi delničar takratne »Gostilničarske pivovarne d. d. na Laškem«. V Pivovarni Laško je delal vse do svoje upokojitve. Umrl je leta 1972.Prispevala: Anica Ojsteršek (roj. Ozimek) s posredovanjem Zveze Možnar Laško
Fotografija je bila posneta ob vznožju stare Bloudkove velikanke marca 1961. Izlet v Planico je bil organiziran z vlakom. Odhod je bil dan pred obiskom ob 20:00 uri. Prihod v Ljubljano je bil ob ...24:00 uri, sledil je triurni ”ogled” Ljubljane in nato ob 3:00 z vlakom v Rateče, kjer so prispeli ob 6:00 uri in čakali na skoke do 10:00 ure, seveda vsi premočeni. Od leve Jože Knez, Drago Črnič.Fotografijo hrani Drago Črnič.
Ko je bila naša družina še zelo mlada, smo radi pohajali po gorskih poteh. Na tale poletni dan leta 1998 smo se odločili, da jo mahnemo na Smrekovec, ki ga iz naših krajev vsakodnevno spoštljivo ...gledamo navzgor. Do Slemena smo se peljali z avtomobilom, nato pa smo nadaljevali, kot se spodobi, peš. Otroka sta jo veselo mahala pred nama. Pri koči smo se osvežili in okrepčali, nato pa smo se povzpeli do golega vrha. Razgled je ravno zaradi tega veličasten, saj ga ne zastirajo gozdna drevesa. Odpočili smo si, nahranili dušo, nato pa polni lepih vtisom odšli proti domu. Ta ugasel ognjenik nam je od takrat še ljubši, saj je del spominov naše družine.
Ob odlični učiteljici Ljudmili Slemenšek so na fotografiji od bolj znanih: Marjan Fabjan, judoist, trener, selektor državne reprezentance (stoji desno obrnjen proti učiteljici), Darja Poglajen, ...profesorica slovenščine in ruščine na Gimnaziji Celje – Center in I. gimnaziji (sedi tretja z leve v drugi vrsti) in Anton/Tonček Šepetavc, profesor francoščine in slovenščine, ravnatelj I. gimnazije v Celju (stoji v zadnji vrsti, četrti z desne).
Izleti v Postojnsko jamo so bili klasika že v 60. letih prejšnjega stoletja. Črnolaska na fotografiji je moja mama Elvira, blondinka pa moja šantla (krstna botra) Giuliana. Leta 1953, ko je nastala ...fotografija, sta spremljali skupino šolskih otrok na izlet. Tedaj še nista imeli svojih…
V današnjem času, ko lahko s sodobno tehniko ujet motiv z besedilom takoj pošljemo v svet, je tovrstno sporočilo le hipnega značaja. Včasih pa smo kupili razglednico, nanjo napisali pozdrave, ...prilepili znamko …Prva slovenska razglednica je nastala najverjetneje že v 80. letih 19. stoletja. Najstarejše doslej znane razglednice iz serije slovenskih krajev, ki jih je v tehniki barvne litografije izdelal umetniški zavod Les & Schwiderdoch na Dunaju, so bile poslane l. 1891. Primož Premzl navaja med upodobitvami krajev s številkami tudi Laško (251).V domoznanski zbirki Knjižnice Laško se nahaja poleg drugega gradiva tudi 174 originalnih razglednic Laškega, Radeč, Rimskih Toplic, Zidanega Mosta in Jurkloštra. Najstarejša ima letnico 1897 in si jo lahko ogledate spodaj. Med fotografi omenimo Aloisa Beera in Lenza ter med založniki Laščana Andreja Elsbacherja, Krella, Pozzotta in Stengla.Kako so se pošiljatelji razglednic počutili v našem mestu, nam povedo nekatera sporočila, ki so jih namenili svojim sorodnikom in prijateljem (na razglednicah iz zbirke naše knjižnice): »Danas smo na izletu v Laškom. Vrlo je lijepo.« »Sporočam ti, da sem srečno prispela sem. Kar prvi dan sem se že kopala. Popoldne nas je šla večja družba na koncert v konkurenčen hotel.« »Preljubi moji! Danes ob 4 popoldne sem bila sprejeta v zdravilišče. Imela sem pregled srca in popis bolezni. Postrežba, soba in družba je odlična.« »Šaljem vam pozdrave iz Laškog. Gospodična i ja idemo češće šetati i slušati valove Savinje.« »Mnogo mislim na vas. A s Polonco sva ves dopoldan kar dovolj zaposlena, kopelj, telovadba, obsevanja, masaža, popoldne pa malo počitek in lep sprehod po parku.«Vsaka razglednica sčasoma postane pomembna kot dokument o dogodkih, krajih in ljudeh. Ogled razglednic je sprehod skozi čas in pokrajine. Je spoznavanje navad prebivalcev, pa tudi kulturne dediščine in zanimivosti določenega območja.Zaradi vsega naštetega je vrednost starih razglednic velika. Prav tako je z novimi razglednicami, saj tudi v teh digitalnih časih po klasični pošti poslani pozdravi razveselijo vsakega prejemnika. Prispevala Gabrijela PiršRazglednica je last Knjižnice Laško
Na fotografiji so delavci Vina Brežice na sindikalnem izletu v Posočju v 80. letih 20. stoletja, kjer so združili prijetno s koristnim. Fotografijo je prispeval Dušan Sečen.
