Izhodišče: Kakovost življenja (KŽ) slovenskih bolnikov z rakom glave in vratu (RGV), zdravljenih z radioterapijo (RT), še ni bila sistematično ovrednotena z mednarodno uveljavljenimi orodji, kar bi ...omogočilo primerjavo z rezultati tujih raziskav. Metode: 40 bolnikov z RGV, zdravljenih s primarno (N=23) RT ali RT po operaciji (N=17), je pred pričetkom RT, ob koncu RT in 10–12 tednov po zaključku zdravljenja izpolnilo dva validirana in v slovenščino prevedena vprašalnika Evropske organizacije za raziskovanje in zdravljenje raka (EORTC): splošen vprašalnik QLQ-C30, namenjen bolnikom z različnimi vrstami raka, in vprašalnik QLQ-H&N35, namenjen bolnikom z RGV. Kot klinično pomembne smo opredelili statistično pomembne razlike med dvema meritvama, ki so znašale 10 točk ali več. Rezultati: Pred RT so imeli slabšo KŽ bolniki s traheostomo ali hranilno sondo, kadilci, bolniki s pridruženimi boleznimi in s človeškim virusom papiloma nepovezanimi raki. Intenzivnost zdravljenja (višji odmerek RT, dodatek kemoterapije k RT) je pomembno vplivala na KŽ ob koncu RT, ne pa tudi 10–12 tednov po zdravljenju. Analiza dinamike spreminjanja kazalcev KŽ je potrdila, da se v večini primerov stanje vrne na raven pred začetkom RT. Izjema so bili kazalci, povezani z okvarami bolnikovega sistema okušanja in slinjenja, ki so specifične za RT: njihova končna ocena je bila pomembno slabša kot ocena pred RT. Zaključek: Ocene različnih kazalcev KŽ pri slovenskih bolnikih z RGV pred, med in po RT so primerljive z rezultati podobnih analiz v tujini. KŽ po zdravljenju z RT je odvisna predvsem od stopnje okvar okušanja in slinjenja, kar vpliva tudi na požiranje.
Vodonosnik ob Mislinji zaradi majhne izdatnosti in dejstva, da se ne uporablja za vodooskrbo, ni vključen v redni državni monitoring kakovosti podzemnih voda. V članku na primeru devetih vzorčnih ...mest (zasebnih vodnjakov in vrtin) analiziramo vrednosti osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov vode, na podlagi katerih preliminarno ocenjujemo njeno kakovost. Ugotavljamo, da se v podtalnici odražajo antropogeni vplivi, ki so izrazitejši v bližini območij strnjene kmetijske obdelave ter ob večjih naseljih. Pri večini vzorcev so prisotne povišane vrednosti nitratov in kloridov, pri nekaterih pa se v višjih koncentracijah pojavljajo tudi druga merjena onesnažila. Glede na aktualni Pravilnik o pitni vodi je kar pet od devetih vzorcev neustreznih, oziroma zgolj pogojno ustreznih, kar pomeni, da je podtalnica v vodonosniku ob Mislinji morda že preveč onesnažena, da bi nanjo lahko računali kot na možni rezervni vodni vir za vodooskrbo.
Uvod: Zadovoljstvo na delovnem mestu je ključni dejavnik kakovostno opravljenega dela v zdravstveni negi. Namen raziskave je bil preučiti pogled medicinskih sester na zadovoljstvo z delom ter kako ...slednje prispeva k razvoju izgorelosti.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Na namenskem kvotnem vzorcu 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarni, sekundarni in terciarni zdravstveni dejavnosti, so bili opravljeni delno strukturirani intervjuji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Identificirane so bile naslednje teme: (1) negativni dejavniki delovnega okolja; (2) motivacijski dejavniki na delovnem mestu; (3) vpliv zadovoljstva medicinskih sester na zasebno življenje ter (4) osebni pomen zadovoljstva z delom.Diskusija in zaključek: Za zaposlene v zdravstveni negi je pomembno, da vladajo dobri medsebojni odnosi v timu. Le z dobrimi medsebojnimi odnosi bomo uporabnikom zdravstvenih storitev omogočili strokovno in kakovostno obravnavo. Rešitev, s katero bi zmanjšali izgorelost zaposlenih v zdravstveni negi in pripomogli k njeni prepoznavnosti, vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti. Treba bi bilo prispevati k politiki oblikovanja ukrepov za premagovanje oziroma preprečevanje težav, povezanih z izgorevanjem medicinskih sester na delovnem mestu. Proces obvladovanja stresa in izgorevanja bi moral postati sestavni del organizacijskega procesa, saj prispeva k večji učinkovitosti organizacije. Z ustreznim usmerjanjem in zadostnim kadrovskim normativom je možno stroške, povezane z boleznijo zaposlenih, precej zmanjšati. Organizacija namreč s skrbjo za zdravje zaposlenih prispeva tudi k njihovi večji motiviranosti.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
V svetovnem merilu perutninsko meso predstavlja cenovno dostopen in kakovosten vir beljakovin, zato se je v zadnjih desetletjih povečala njegova prireja. Slednje smo dosegli z intenzivno selekcijo ...pitovnih piščancev na hitro rast, učinkovitejše izkoriščanje krme, povečan delež prsne mišičnine in manjši delež trebušne maščobe. Na drugi strani so tako intenzivna selekcija in zahteve po večji prireji, kot tudi nekateri zunanji stresni dejavniki, ki vključujejo neželene spremembe v okolju, prehranskem režimu, tehnologiji reje in nepravilne postopke ravnanja z živalmi pred zakolom, povzročili večjo dovzetnost živali za oksidativni stres, ki poslabšuje senzorične in tehnološke lastnosti perutninskega mesa. Posledice hitrega povečevanja prsne mišičnine pri pitovnih piščancih in intenzivne tehnologije reje se kažejo v naraščajočem trendu pojavnosti različnih neželenih sprememb piščančjega mesa oziroma miopatij. Med najpogostejše miopatije spadajo miopatija globoke prsne mišice, bledo, mehko in vodeno meso, bela progavost prsne mišice, olesenelost prsne mišičnine ter špagetasto meso, ki prizadenejo predvsem veliko prsno mišico in poslabšujejo njene senzorične in tehnološke lastnosti. Prav tako omenjene spremembe prsne mišičnine poslabšujejo kakovost in prehransko vrednost mesa ter vplivajo na sprejemljivost mesa za potrošnike in nedvomno povzročajo ekonomske izgube v živilsko-predelovalni industriji.
Uvod: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike tveganja, ki prispevajo k zmanjšanju nastanka srčno-žilnih ...bolezni z nefarmakološkimi ukrepi pri pacientih v referenčni ambulanti družinske medicine.
Metode: Narejena je bila retrogradna raziskava podatkov pacientov, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah za srčno-žilno ogroženost. Naključni raziskovalni vzorec je obsegal 128 pacientov, ki so v obdobju od 1. maja do 25. avgusta 2014 v referenčni ambulanti družinske medicine opravili presejalni in kontrolni pregled. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in hi-kvadrat testom.
Rezultati: Pri obravnavanih pacientih so bili pri kontrolnem pregledu v primerjavi s presejalnim ugotovljeni višji deleži urejenih preiskovanih parametrov, in sicer pri krvnem tlaku (41,6 %), holesterolu (45,5 %) in krvnem sladkorju (53,3 %), zmanjšal se je tudi delež kadilcev, in sicer za 4 %. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je pri kontrolni meritvi znižala na 28 %, zelo visoka na 6,6 %. Po obravnavi v ambulanti se je telesna aktivnost, izvajana od 2- do 4-krat na teden, povečala na 54,3 % oz. telesna aktivnost, izvajana 5-krat na teden, na 19,4 %. Statistično značilne razlike so se pokazale pri krvnem tlaku (χ2 = 8,780, p = 0,003) in holesterolu (χ2 = 4,781, p = 0,029).
Diskusija in zaključek: Po ambulantni obravnavi se je pri pacientih pomembno izboljšala vrednost nekaterih dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant, in vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Onesnaženost zraka v urbanih območjih je pomemben dejavnik kakovosti življenja, nesporen pa je tudi vpliv kakovosti zraka na zdravje ljudi. Med pomembna onesnaževala urbanega ozračja že desetletja ...uvrščamo dušikov dioksid (NO2), po letu 2000 pa se vse več raziskav posveča tudi črnemu ogljiku (BC). V prispevku predstavljamo stacionarne in mobilne meritve črnega ogljika ter stacionarne meritve dušikovega dioksida v urbanem območju na dveh primerih. V prvem primeru gre za ugotavljanje vpliva ceste na kakovost zraka v neposredni okolici vrtca in nekdanje osnovne šole na Lavrici, v drugem primeru pa so prikazani rezultati meritev črnega ogljika na cestnem omrežju Kranja v gosti prostorski mreži.
Uvod: Napredovala stopnja demence je terminalna stopnja v kliničnem poteku demence, za katero sta poleg kognitivnih, telesnih, vedenjskih in psiholoških okvar značilna izguba samostojnosti pri ...izvajanju osnovnih dnevnih opravil ter visoko tveganje za podhranjenost. Namen raziskave je predstaviti pristope za zagotavljanje optimalne prehranjenosti pri osebah z napredovalo stopnjo demence v institucionalni oskrbi. Metode: Narejen je bil integrativni pregled literature, objavljene med letoma 2014 in 2019. Za identifikacijo relevantne literature smo uporabili iskalni niz dementia OR alzheimers OR cognitive impairment OR memory loss AND feeding OR eating OR nutrition, pregledani sta bili podatkovni bazi CINAHL in MEDLINE. V končno analizo je bilo vključenih 19 člankov. Rezultati: Izsledki pregleda literature so bili razporejeni v štiri kategorije: (1) spodbujanje samostojnosti pri hranjenju, (2) uporaba prilagojene prehrane, (3) obvladovanje motenj požiranja in (4) na posameznika usmerjena oskrba. Diskusija in zaključek: Pristopi pri zagotavljanju kakovosti življenja oseb z napredovalo stopnjo demence so usmerjeni k spodbujanju samostojnosti pri hranjenju. Slednje se lahko dosega z intervencijami na področju obvladovanja upada umskih in telesnih sposobnosti, motenj požiranja, z zagotavljanjem prehranskega vnosa per os ter izvajanjem oskrbe, usmerjene k posamezniku.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Spanje je aktivni proces, ki pomembno vpliva na kakovost delovnega življenja. V ta namen je bila izvedena raziskava o odnosu med neprespanostjo in delazmožnostjo zaposlenih v zdravstveni ...negi.Metode: V kvantitativni opisni raziskavi so bili v letih 2014 in 2015 obravnavani zaposleni iz ene splošne bolnišnice in dveh domov upokojencev v Sloveniji. Z enostavnim slučajnostnim izborom je bilo v stratificiran vzorec vključenih 21,26 % (n = 81) v zdravstveni negi zaposlenih žensk iz teh treh zavodov. Podatki, pridobljeni z anketo (Cronbach α = 0,624), so bili analizirani z deskriptivno statistiko in s korelacijsko analizo.Rezultati: Večina anketirank opravlja od tri do sedem nočnih izmen mesečno (x = 3,76, s = 2,51). Vse anketiranke imajo težave z nespečnostjo (n = 81, 100 %), večina jih s težavo ostaja budnih na delovnem mestu (n = 52, 64,2 %). Težave z budnostjo na delovnem mestu se povezujejo s slabšim splošnim počutjem (r = 0,236, p = 0,034) in so pogostejše ob večjem številu nočnih izmen v mesecu (r = −0,322, p = 0,003). Anketiranke so mnenja, da neprespanost povečuje verjetnost napak pri delu (n = 60, 74,1 %), upočasnjuje hitrost odzivanja na nepričakovane urgentne situacije na delovnem mestu (n = 58, 71,6 %) ter slabo vpliva na njihovo komunikacijo s pacienti (n = 48, 59,2 %).Diskusija in zaključek: Podobno kot druge tuje raziskave o zaposlenih v zdravstveni negi tudi ta potrjuje, da se neprespanost zaradi nočnega dela povezuje s slabšim počutjem, utrujenostjo in zmanjšano delazmožnostjo.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Demografski podatki in podatki o razpoložljivosti kapacitet domov starejših občanov (DSO) v Sloveniji nakazujejo potrebo po spremembi organiziranosti tega segmenta varstva. V prispevku smo se ...osredotočili na analizo in vrednotenje stanja urejenosti in dostopnosti zelenih površin ter storitev splošnega pomena v majhnih mestih z vidika potreb starejših prebivalcev, ki svojo starost preživljajo v DSO. Hkrati smo ocenili možnosti za dejansko uporabo zelenih površin te skupine prebivalstva. Ugotovili smo, da v Sloveniji potrebujemo temeljite sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših občanov, tudi na področju zagotavljanja, urejenosti in uporabe zelenih površin ob DSO.
PDF
