Demografski podatki in podatki o razpoložljivosti kapacitet domov starejših občanov (DSO) v Sloveniji nakazujejo potrebo po spremembi organiziranosti tega segmenta varstva. V prispevku smo se ...osredotočili na analizo in vrednotenje stanja urejenosti in dostopnosti zelenih površin ter storitev splošnega pomena v majhnih mestih z vidika potreb starejših prebivalcev, ki svojo starost preživljajo v DSO. Hkrati smo ocenili možnosti za dejansko uporabo zelenih površin te skupine prebivalstva. Ugotovili smo, da v Sloveniji potrebujemo temeljite sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših občanov, tudi na področju zagotavljanja, urejenosti in uporabe zelenih površin ob DSO.
The research used different indicators to objectively evaluate the quality of residential environment in Ljubljana at the outset of the second decade of the 21st century. Residential environment was ...defined as the characteristics of the dwelling and its immediate and wider surroundings that are pertinent for satisfying general human needs and for performing basic human functions. The elements of the residential environment were arranged into seven groups: dwelling characteristics, safety, aesthetics, accessibility to urban amenities, environmental strain, social environment, and transportation conditions. The quality of the residential environment as a whole was measured accurately to the building using the method of summing the unweighted standardised indicators. We concluded that the quality of the residential environment in Ljubljana differs significantly between areas. The study results can be useful to city authorities and spatial planners as a support in the decision-making for management as well as planning purposes~for example, as the basis for improving the residential environment or for determining the appropriate locations for residential construction.
Ena od najpomembnejših nalog (trajnostnega) prostorskega načrtovanja mest je zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravega življenjskega okolja. Oboje urejamo predvsem v okviru omrežja javnega ...prostora, v mestnih parkih, na trgih, ulicah, v gozdovih, na obrežjih in podobno. Poleg javnega prostora, ki je javen po lastništvu in rabi, postaja vse pomembnejši za javnost odprt zasebni prostor mest. Gre za prostor v zasebni lasti in javni rabi. Obsega zasebne objekte in njihove zunanje površine, kot so zelenice, ploščadi, atriji, pasaže, trgi in ulice v trgovskih centrih in kinematografih ter podobno. Omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora v naših mestih nastaja nenačrtovano in predvsem v skladu z (ekonomskimi) interesi lastnikov. V prispevku predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da lahko za javnost odprt zasebni prostor v večji meri kot zdaj prinese dopolnitev in obogatitev omrežja mestnega javnega prostora, s čimer bi imel pomembnejši vpliv na zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to je dobro lastniško in fizično urejeno omrežje javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost odprti zasebni prostori. Po analogiji s planinskimi pešpotmi, ki že tvorijo obsežno slovensko omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora zunaj mest, je predlagano načrtno urejanje omrežja za javnost odprtega zasebnega prostora v mestih. Prvi korak je lahko popolnoma konkreten: opredelitev teh prostorov kot posebne kategorije prostora, ki jo je mogoče uvajati v urbanistično prakso na lokalni ravni – v načrte parcelacije pri prostorskih načrtih. Smiseln naslednji korak je postopna uveljavitev v predpisih.
Javne odprte površine v mestu so namenjene vsem uporabnikom, zato morajo biti vsem tudi dostopne in zanje oblikovane na način, ki ustreza njihovim funkcionalnim zahtevam in omogoča zadovoljevanje ...potreb po dejavnostih, ki potekajo v urbani krajini. Ne gre le za premagovanje arhitekturnih ovir s klančino ustreznega naklona in širine, gre za krajinsko oblikovanje javnih odprtih površin, načrtovanih po meri uporabnikov, ki se gibljejo s pripomočki na kolesih in se z ostalimi uporabniki zvezno gibljejo po skupnem prostoru. Da bi preverili stanje in ugotavljanje možnosti preoblikovanja, so bili v raziskavi leta 2004 izmerjeni nakloni, širine in druge dimenzije urbanih elementov na javnih odprtih površinah v Ljubljani, s pomočjo katerih je bila opravljena analiza današnjega stanja, ki se je izkazalo kot neustrezno. Rezultati meritev in analize javnih odprtih površin iz raziskave so pokazali nabor funkcionalnih kriterijev oblikovanja prostora, ob primerih pa so bili začrtani še oblikovalski kriteriji, ki jih je pri načrtovanju priporočljivo upoštevati. Kot aplikacija ugotovitev je na primeru podhoda Tivoli s smeri Puharjeve ulice predstavljen primer načina oblikovanja javnih odprtih površin, ki ustreza določenim in priporočenim načrtovalskim izhodiščem oblikovanja prostora brez arhitekturnih ovir.
Večanje gostote prebivalstva v mestih sili k izgradnji večjega števila objektov, kar gre prepogosto na račun javnih odprtih in zelenih površin. Kakovostno oblikovanih mestnih odprtih prostorov ni le ...enako, pač pa jih je v razmerju do pozidanih površin vse manj, kar posledično pomeni večanje potreb po odprtih javnih površinah mesta. Gradniki prostora, kot so zelene površine, vodni elementi, naravni materiali, elementi svetlih barv in prostornost odprtih površin, zvišujejo kakovost bivanja v mestih. Ob napovedih povečevanja temperatur v kontekstu globalnega segrevanja bi bilo pričakovati, da se bosta obseg in količina naštetih prvin povečevala, saj bi se na ta način zagotovil tudi zmanjšan vpliv toplotnega otoka v mestu. Zato bi bilo na vseh ravneh urbanističnega načrtovanja potrebno težiti k zagotavljanju vse več površin, namenjenim kakovostno oblikovanim odprtim prostorom.
V prispevku predstavljamo del ugotovitev raziskovalnega projekta z naslovom Prenova sosesk v Ljubljani. Raziskavo smo izvedli v zahodnem delu Savskega naselja v Ljubljani. V uvodu na kratko opisujemo ...teoretično osnovo, na kateri temelji metodologija raziskave. V nadaljevanju predstavljamo rezultate terenske raziskave, s posebnim poudarkom na pogledih stanovalcev do prenove in izboljšanja njihovega bivalnega okolja. Soočanje pogledov na problematiko prenove soseske s konkretnimi dejavnostmi (oz. nedejavnostmi) občinskih organov kaže, da trenutno obstajajo velika, potencialno škodljiva nasprotja med obema akterjema. Ugotavljamo, da več odgovornosti za sedanje konflikte nosijo prav občinski oddelki, ki so na mestni ravni odgovorni za stanovanjsko oskrbo in kakovost bivanja. Trdimo, da je dosedanje planiranje in urejanje stanovanjskih območij – od zgoraj navzdol – neprimerno, neučinkovito. Čim prej ga je treba zamenjati s sodobnejšimi pristopi, ki so že dlje uveljavljeni v razvitejših državah. Glavna teza, ki jo v prispevku zagovarjamo, je, da prenova stanovanjskih sosesk ni mogoča brez aktivnega sodelovanja stanovalcev.
The attendants of the latest World Environmental Conference which took place in Johannesburg in 2002 found that the attitude towards the environment has not changed despite the two decade old ...adoptedagreements and commitments. On the contrary, the pressure on the environment is gradually increasing with the noticeable increase of pollution, diminishing of the non-renewable natural sources, exceeding of selfcleansing and recovery potential and the obliteration of environmental diversification. Therefore, theattendants of the conference again called upon the world public to immediately respect those orientations of the environmentally friendly, sustainable development that have already been outlined. Among the orientations stated in the Guiding Principles forSustainable Spatial Development of the European Continent, renewal is highlighted within the integral whole of building structure management. It has been proven through multi-layered research of historical development of inhabitation and settlements that it ispossible to achieve long-term preservation of healthy natural sources and the natural, cultural, religious and therefore environmental diversification as the fundamental value of quality residing only by performing a developmental renewal of the alreadyexisting features. However, achieving harmonious merging of the existing, of that which has a heritage value, by transformation and adding of the new, which must meet the new requirements and new needs, is a tiresome and demanding task. It must be aimed atlifting the existing general culture of residing (simply regulating the legislation does not suffice!). It has been proven through conditions in some of the developed countries of the united Europe that only high awareness among the population and a highly developed culture.
Na podlagi splošnih usmeritev trajnostnega prostorskega razvoja so se oblikovala podrobna vrednostna in normativna določila za urejanje naselij. V njih je urbanistično in arhitekturno delo usmerjeno ...v načrtovanje skladno z naravnimi danostmi in skladno z za to okolje značilno oblikovanimi, identitetnimi grajenimi strukturami. Študije in podrobne analize so namreč pokazale, da vsebujejo oblikovana merila v preteklosti razvite graditeljske kulture številne vrednote, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Montažna gradnja je tako kot klasična gradnja sestavni del novih procesov v razvojnem oblikovanju naselij. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bodo potrebne korenite spremembe v arhitekturnem oblikovanju montažnih hiš, kajti njihova arhitektura je globalna, kozmopolitska in ni prilagojena v slovenskem prostoru raznovrstnim naravnim danostim in obstoječim, značilnim grajenim strukturam.
Oblikovanje novih stanovanjskih sosesk v slovenskem prostoru se kljub novim tehnologijam in obsežnemu strokovnemu znanju, ki je na voljo na vseh področjih od urbanizma, arhitekturnega oblikovanja pa ...do krajinskega oblikovanja odprtih prostorov v segmentu stanovanjskega zelenja ne izboljšuje. Pomanjkanje prostora in večanje izkoristka dane lokacije s povečevanjem gostote objektov in števila stanovanj onemogočata ustrezno oblikovanje zelenih površin, ki bi bistveno pripomogle k izboljšavi bivalnega okolja. Primerjava s starejšimi soseskami v Ljubljani pokaže, da so bile zasnove zelenih površin v soseskah, načrtovanih pred tridesetimi in celo več leti, bistveno boljše. Ne glede na spremenjene družbene razmere pa se parametri, ki določajo kakovostno bivalno okolje niso spremenili. Zato je treba na vseh ravneh urbanističnega načrtovanja skladno z ustrezno prostorsko politiko težiti k prostornejšim soseskam z večjim deležem primerno oblikovanih zelenih površin.
PDF
