Koncept kulturnih svetnikov, kot ga razumemo v okviru projekta Kulturni svetniki evropskih nacionalnih drzav (CSENS), je vezan predvsem na raziskave kulturnih nacionalizmov na evropski celini v ...obdobju »dolgega« devetnajstega stoletja, tj. nekje od konca 18. stoletja pa do prve svetovne vojne.2 Primerjalno preucevanje kulturnih nacionalizmov je med drugim pokazalo, da so si vzorci in modeli, po katerih so se oblikovale nacionalne kulture, presenetljivo podobni. Kljub poudarjeni samopercepciji lastne singularnosti so tako rekoc vse literarne kulture, tako tiste z dolgo tradicijo kot tiste, ki so bile prakticno sele v nastajanju, v tem casu operirale z identicnimi razvojnimi matricami »kultiviranja nacionalne kulture«: od jezikovnega kodificiranja (pisanja slovnic in slovarjev), zbiranja ljudskih gradiv, obujanja zgodovinskih tradicij, kostumov in ljudskih festivalov, do spodbujanja nove ustvarjalnosti in zivahnih dejavnosti sportnih drustev (Leerssen 2006: 570-573). Temelj taksnih dejavnosti, za katerimi so stala prizadevanja intelektualnih elit, ki so scasoma sirile svoje zaledje, je bilo v resnici razsvetljensko kultiviranje, sistematicno »preroditeljsko « delo. Toda taksno racionalno jedro je imelo tudi svoj nekoliko manj racionalni, zato pa toliko bolj custveno nabiti protipol, ki je brzkone odlocilno prispeval k temu, da so nacionalna gibanja mogla prestopiti v tisto fazo, kjer so se intelektualnim elitam pridruzile sirse mnozice (Hroch 1993: 6-8). Ta protipol predstavljajo »kulturni svetniki«, narodni izbranci iz umetniskih vrst, ki so postali predmet intenzivnega cescenja, kulta in kanonizacije.3 Opozoriti seveda velja, da golo prestevanje obelezij utegne voditi v nekatere metodoloske stranpoti ali celo napake, ki bi se jim bilo treba na vsak nacin izogniti. Prva taksna napaka je ignoriranje casovnice nastajanja spomenikov. Ce namrec opazujemo le aktualno (geografsko) razpostavitev spomenikov, iz nje ni razviden zgodovinski potek nastajanja mreze, ki je pravzaprav kljuc do vsake smiselne interpretacije. Druga napaka, deloma povezana s prvo, bi utegnila biti »uravnilovka«. Poudariti je treba, da niso vsa obelezja enako pomembna. Kot ena izmed moznosti za njihovo rangiranje se kaze ocena vloge, ki so jo odigrali v komemorativnem kultu. Med kategorijami, pomembnimi z vidika reprodukcije kanonicnega statusa in njegove transmisije v prostoru in casu (cultus), so s prostorskega vidika nedvomno najbolj zanimivi rituali.9 Predvsem v drugi polovici 19. stoletja se je po Evropi v zvezi s kulturnimi svetniki razvila izredno pestra paleta ritualnih dejavnosti. Podobno kot v krscanskih kultih svetnikov so bili rituali pogosto povezani z dnevom smrti, ki je seveda hkrati tudi dies natalis, dan prerojenja v nebesko obcestvo svetnikov; se posebej mnozicne slovesnosti pa so predvsem po letu 1850 nastajale v zvezi s »kultom stoletnice « (Quinault 1998). Ze povrsen pogled pokaze, da so sredisca najvecjih ritualov ostajali grobovi oz. nagrobni spomeniki, rojstne hise ter novi veliki spomeniki na odprtih prostorih (na trgih, parkih) v metropolah. Poleg teh osrednjih zariscnih tock so bile tudi tiste manj pomembne pogosto integrirane v kaksen sirsi sklop, na primer ritualno romanje »po sledeh« - pogosto tudi kot del obvezne solske indoktrinacije v obliki komentiranih ekskurzij -, vsekakor pa kot dejavnik semanticnega kultiviranja (lokalnih) prostorov, njihove soudelezbe pri nacionalnem korpusu simbolnega kapitala, in na koncu seveda tudi turizma.10 Kot je bilo nakazano ze uvodoma, pogled na celoto spominskih obelezij neke literarne kulture pokaze precej raznovrstnejso sliko, kot bi jo dobili, ce bi se osredotocili le na tiste njene predstavnike, ki veljajo za kanonicne oz. najbolj reprezentativne. Nedvomno »kulturni svetniki« prednjacijo pri gostoti obelezij, pa vendar se jim pridruzuje tudi mnozica manj uveljavljenih zastopnikov literarne kulture, ki imajo svoje spomenike, svoje lokacije in svoje ustanove. To velja tudi za slovensko literarno kulturo. Mogoce je torej sklepati, da bi sistematicen popis in geografsko kartiranje mreze spominskih obelezij - nekaj podobnega trenutno ze poteka na Geopediji12 - ponudila moznosti novih uvidov v nastajanje slovenske literarne kulture, njeno sirjenje po geografskem prostoru pa tudi njen druzbeni pomen. Zato se je med snovanjem interdisciplinarnega projekta Prostor slovenske literarne kulture, ki je ze predvidel GIS kartiranje biografij izbranih 330 ustvarjalcev in drugih veljakov literarnega polja (prim. Marko Juvan 2012; Perenic 2012) uveljavila zamisel, da se ob kartiranju biografij popise tudi mreza spominskih obelezij, povezanih s temi avtorji.13 Presenetljivo malo je doslej evidentiranih spomenikov na literarno temo, le pescica, na primer kranjskogorski Vandotov Kekec, cerkniski Krpan ali skofjeloska Agata in Jurij iz Visoske kronike; nimamo pa na primer vecjih javnih kipov Bogomil ali Crtomirov, Krjavljev ali Tugomerjev, cetudi sicer obstaja bogata tradicija slikarskih in kiparskih upodobitev literarnih predlog.17 Pac pa se je pri urejanju vnosov izkazala zadrega pri klasifikaciji tistih spomenikov, ki so sicer markantno pozicionirani v javni prostor, a niso figuralni. Vzorcni primeri taksnih spomenikov so Presernova piramida-obelisk na Bledu (1883), ki pomeni prvo resno urbanisticno »intervencijo« slovenske literarne kulture, Levstikov spomenik v Velikih Lascah (1889), Zoisova piramida v Ljubljani (1927) ter ljubljanski spomenik Ilirskim provincam (1929), katerega zapletena simbolika med drugim meri na Vodnika. Ti spomeniki so zaenkrat evidentirani kot »spominski objekti«, vendar taksna klasifikacija ni optimalna in bi jih bilo morda bolj smiselno zajeti s kategorijo »nefiguralni spomenik na odprtem prostoru«. Tudi sicer se je kategorija »spominski objekt« izkazala za nekoliko prevec ohlapno. Ni namrec vseeno, ali je npr. rojstna hisa, hisa prebivanja, ali hisa smrti, zgolj oznacena s plosco ali pa je muzealizirana (v celoti ali pa le posamezne »spominske sobe«). V praksi naj bi skusali zajeti vse taksne objekte, ki so oznaceni s tablami, tudi ce niso spremenjeni v muzeje; smiselno pa bi bilo na neki nacin ohraniti omenjeno razlikovanje.18
Razprava obravnava omrežje spomenikov oz. spominskih obeležij slovenske literarne kulture, ki se je začelo oblikovati sredi 19. stoletja in je do danes močno zaznamovalo kulturno pokrajino slovenskih ...ozemelj. V prvem delu so nakazani zgodovinski vidiki nastajanja takšnih mrež, ki jih je mogoče razumeti kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora, povezano s kanonizacijo peščice vélikih "kulturnih svetnikov" in množice manjših slovstvenih veljakov. V nadaljevanju so komentirani delni rezultati projekta GIS kartiranja slovenskih literarnih spomenikov, njegove metodološke zagate ter možni prispevki k boljšemu razumevanju prostorov slovenskega slovstva.
Zgodovinske povesti so povečini umeščene v geografsko določljiv prostor, ki ga je mogoče kartirati na zemljevidih. Ti imajo zaradi slikovne predstavitve stvarnosti veliko sporočilno vrednost. Analize ...in upodobitve na zemljevidih s pomočjo geografskih informacijskih sistemov zahtevajo predhodno vzpostavitev tabelaričnih podatkov. Podatkovna zbirka slovenskega zgodovinskega romana iz leta 1999 vsebuje tudi podatke o dogajališčih, ki so bili za potrebe vzorčne predstavitve na spletnih zemljevidih dopolnjeni in poenoteni za 48 izbranih romanov od skupaj 310 vpisanih. Članek popisuje izkušnje in dileme z označevanjem dogajališč v romanih in razlaga pripravo podatkov za novo podatkovno zbirko in za njihovo prezentacijo na zemljevidu. Pripenja jih na dosedanje ugotovitve o značaju in vlogi prostora v tem žanru, poroča pa tudi od rugih postavitvah literarnih in literarnovednih podatkov na zemljevide.
Poziv na natječaj za međunarodnu izložbu dječjih likovnih radova na temu "Volimo karte" koja će se održati u sklopu 29. međunarodne kartografske konferencije u Tokiju, 15–20. srpnja 2019.
Sports facilities are built objects and outdoor surfaces in the built environment, with significant impacts and effects on society, economy and environment. High-quality sports facilities, their ...proper spatial distribution and accessibility are important factors in the development of sport and sports-related activities and influence the quality of life. Data on sports facilities and their spatial distribution are a measure for the quality of sports areas. They represent the basis for strategies for the development of sports facilities on local and national levels, their placement in the built environment, and support the development of other sports-related activities. This article highlights the definition of a sports facility and its importance to the built environment and society. The survey includes an analysis of spatial and other databases on sports facilities in Slovenia and an assessment of their quality. A variety of methods and procedures was used to merge and complement the existing databases of sports facilities. Indoor and outdoor sports facilities in individual municipalities are also presented.
Full text
Available for:
IZUM, KILJ, NUK, ODKLJ, PILJ, PNG, SAZU, UL, UM, UPUK
Organizatori konferencije su Hrvatsko kartografsko društvo i Geodetski fakultet Sveučilišta u Zagrebu. Konferencija će se održati izvan Zagreb i online od 14. do 16. rujna 2022.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, SIK, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Information communication technologies are widely used to support sustainable development. As both nature and society exist and develop in the geographic space, a good decision making can hardly be ...imagined without a prior thorough analysis of spatio-temporal distribution and spatial correlation of diverse ecological, economical and social parameters. Wherever such geospatial relationships are concerned, the methods of geography as of a geographic information science are commonly applied, among which cartography is the most efficient information communication method. Different levels of representation of geographic information, such as databases, geographic information systems (GIS), maps, atlases and Spatial Data Infrastructures can be easily and conveniently used for different steps of planning. More than that, maps have a hidden potential to reveal unknown spatial patterns and trends and the process does not require any specific technological skills from the user. Therefore it is very important to include geographic/cartographic dimension into regional and national sustainable development strategies, so that spatial structures, diversities, similarities and geographic determination are always taken into account. To facilitate the process of geographic decision making, we develop a uniform model of description of geographic methods that could be used online and provide suggestions on which of the known methods could be efficiently applied.
