Uvod: Študentovo doživljanje prve klinične prakse zaznamuje njegovo sposobnost nabiranja znanja in izkušenj ter lahko vpliva na njegovo nadaljnjo poklicno pot. Namen raziskave je bil proučiti občutke ...študentov babištva ob prvem srečanju s klinično prakso v porodnem bloku. Metode dela: Izbrana je bila deskriptivna kvantitativna metoda dela. Uporabljen je bil spletni vprašalnik. Vzorec je bil namenski (n = 52), anketirani so bili študenti drugega in tretjega letnika ter absolventi študijskega programa babištva na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izvedena je bila osnovna deskriptivna statistika. Rezultati: Najpogostejši občutki, ki so jih študentje doživljali ob prvem stiku s klinično prakso v porodnem bloku, so bili neizkušenost, razdvojenost med teorijo in prakso ter stres. Pokazalo se je, da na doživljanje občutij statistično pomembna vpliva predhodna srednješolska izobrazba. Med študenti, ki so predhodno obiskovali nezdravstvene srednje šole, je bilo statistično pomembno več takih, ki so imeli občutek nesprejetosti v klinično okolje (92 %, bivši dijaki zdravstvenih srednjih šol: 79 %), prav tako jih je več zaznalo razkorak med teorijo in prakso (79 %, bivši dijaki zdravstvenih srednjih šol: 64 %). Večji občutek neizkušenosti in posledično strahu, da bi škodovali pacientu, pa so imeli študentje s predhodno zdravstveno srednješolsko izobrazbo (82 %, bivši dijaki nezdravstvenih srednjih šol: 62 %). Diskusija in zaključek: V kolikor se med prvo klinično prakso pojavljajo občutki, kot so stres, strah in negotovost, lahko to ovira zmožnosti za učenje in samozavest. Potrebna bi bila izboljšava organizacije klinične prakse: pred prvo prakso bi bilo treba okrepiti študentova realna ričakovanja, med samo klinično prakso uvesti supervizijo s strani individualnega kliničnega mentorja ter po končani klinični praksi omogočiti študentovo refleksijo lastnih občutkov
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Način in organiziranost študija, dostopnost do gradiv, odnos do študentov in študijska klima lahko vplivajo na zunanjo motivacijo študentov. Namen raziskave je bil ugotoviti motivacijske ...dejavnike za študij pri študentih zdravstvene nege in kakšen pomen pripisujejo simuliranemu kliničnemu usposabljanju.
Metode: Raziskava je potekala leta 2011 na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Uporabljena je bila opisna kvantitativna metoda dela, podatki so bili zbrani z anketiranjem študentov drugega in tretjega letnika zdravstvene nege. Pri raziskavi je sodelovalo 159 naključno izbranih študentov, uporabili smo strukturiran vprašalnik in petstopenjsko lestvico. Vprašalnik je bil razdeljen na tri sklope: motivacija, zadovoljstvo in stroški študija. Podatki so bili analizirani z opisno in bivariatno statistiko.
Rezultati: Želja po pridobivanju dodatnega znanja (x = 4,3) in želja po višji izobrazbi (x = 4,26) sta se najvišje uvrstila na petstopenjski lestvici motivacijskih dejavnikov. Nekaterih negovalnih intervencij študentje na kliničnem usposabljanju še niso imeli možnosti izvesti (x = 3,97), menijo pa, da je bilo v simuliranem kliničnem okolju dovolj časa za izvajanje negovalnih intervencij (x = 1,91).
Diskusija in zaključek: Študentje so visoko notranje motivirani za študij zdravstvene nege. Menijo, da je simulirano klinično usposabljanje pomembno za pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
PDF
