Based on years of extensive research on teacher development, this book offers a practical introduction to the concept of teacher reflection, demonstrating how student teachers can engage with ...reflective learning from their teaching and classroom experiences in a systematic and inspiring way. Providing practical models and guidelines for use in the classroom, renowned teacher educators Fred Korthagen and Ellen Nuijten outline various strategies for promoting reflection and illustrate how a deeper form of reflection 'core reflection' enhances awareness of professional identity and supports the dismantling of inner obstacles, therefore enhancing social justice and empowering diverse student populations. The authors demonstrate how a trajectory for learning can be designed to develop key competencies, as well as the role played by university- and school-based teacher educators in supporting teachers' self-directed reflection. Featuring a variety of tools that support professional growth, this unique text demystifies the area of teacher reflection, helping to provide concrete and inspiring examples for how to strengthen professional identity based on everyday challenges faced by practitioners. "The Power of Reflection in Teacher Education and Professional Development" is therefore an essential guide for students, in-service teachers, and teacher educators alike, as well as for anyone in the helping professions.
V úvodní části studie jsou prezentována základní pojetí obecnějšího pojmu kompetence. V aplikaci na pedagogické kompetence se autor přiklání k pojetí kognitivnímu a profesnímu. Domnívá se, že ...pedagogické kompetence by měly spíše vytyčovat oblasti rozvíjení osobnosti budoucího učitele. Navrhuje tři základní skupiny pedagogických kompetencí - kompetence k vyučování a výchově, osobnostní a rozvíjející. Z hlediska kognitivní psychologie jsou charakterizovány základní druhy pedagogických vědomostí. Pedagogické dovednosti autor chápe jako komplexnější způsobilosti subjektu k projektování, realizaci a hodnocení výuky, výchovnému působení a k řešení pedagogických situací a problémů. Pedagogické dovednosti se projevují vnější, výkonovou složkou, která je ovlivněna řadou vnitřních složek subjektu (např. vnitřním modelem dovednosti, stylem učení, prožitky a dalšími). Studii uzavírá charakteristika pedagogických zkušeností.
V úvodní části studie jsou prezentována základní pojetí obecnějšího pojmu kompetence. V aplikaci na pedagogické kompetence se autor přiklání k pojetí kognitivnímu a profesnímu. Domnívá se, že ...pedagogické kompetence by měly spíše vytyčovat oblasti rozvíjení osobnosti budoucího učitele. Navrhuje tři základní skupiny pedagogických kompetencí - kompetence k vyučování a výchově, osobnostní a rozvíjející. Z hlediska kognitivní psychologie jsou charakterizovány základní druhy pedagogických vědomostí. Pedagogické dovednosti autor chápe jako komplexnější způsobilosti subjektu k projektování, realizaci a hodnocení výuky, výchovnému působení a k řešení pedagogických situací a problémů. Pedagogické dovednosti se projevují vnější, výkonovou složkou, která je ovlivněna řadou vnitřních složek subjektu (např. vnitřním modelem dovednosti, stylem učení, prožitky a dalšími). Studii uzavírá charakteristika pedagogických zkušeností.
Uvod: V številnih evropskih državah so medicinske sestre pridobile kompetenco predpisovanja zdravil. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna stališča imajo zaposleni v zdravstveni negi v Sloveniji do ...predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Metode: Uporabili smo mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni priložnostni vzorec je vključeval 61, kvalitativni namenski vzorec pa 10 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih kliničnih okolij. Kot instrument smo v kvantitativnem delu raziskave uporabili spletni vprašalnik s področja farmacevtske skrbi (Cronbach α = 0,954). Rezultate kvantitativnega dela raziskave smo analizirali s pomočjo računalniškega programa SPSS, ver. Kvalitativni del raziskave je bil izveden z delno strukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo zaposleni v zdravstveni negi deljeno mnenje glede predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Anketiranci z daljšimi delovnimi izkušnjami (> 12 let) so bolj naklonjeni predpisovanju zdravil s strani medicinskih sester (χ2 = 7,708, p = 0,021). Prav tako imajo zaposleni v kliničnem okolju bolj pozitivna stališča do predpisovanja zdravil kot tisti, ki delujejo na področju raziskovanja in izobraževanja (χ2 = 9,721, p = 0,008). Kvalitativni del je pokazal, da je največja ovira za uveljavljanje večje vloge medicinske sestre na področju predpisovanja zdravil pomanjkljivo znanje s področja farmakologije in neustrezna zakonska podlaga. Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi imajo pomisleke glede prevzemanja kompetenc s področja predpisovanja zdravil, vendar so kljub temu izrazili željo po določeni stopnji avtonomije na omenjenem področju.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: V številnih evropskih državah so medicinske sestre pridobile kompetenco predpisovanja zdravil. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna stališča imajo zaposleni v zdravstveni negi v Sloveniji do ...predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Metode: Uporabili smo mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni priložnostni vzorec je vključeval 61, kvalitativni namenski vzorec pa 10 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih kliničnih okolij. Kot instrument smo v kvantitativnem delu raziskave uporabili spletni vprašalnik s področja farmacevtske skrbi (Cronbach α = 0,954). Rezultate kvantitativnega dela raziskave smo analizirali s pomočjo računalniškega programa SPSS, ver. Kvalitativni del raziskave je bil izveden z delno strukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo zaposleni v zdravstveni negi deljeno mnenje glede predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Anketiranci z daljšimi delovnimi izkušnjami (> 12 let) so bolj naklonjeni predpisovanju zdravil s strani medicinskih sester (χ2 = 7,708, p = 0,021). Prav tako imajo zaposleni v kliničnem okolju bolj pozitivna stališča do predpisovanja zdravil kot tisti, ki delujejo na področju raziskovanja in izobraževanja (χ2 = 9,721, p = 0,008). Kvalitativni del je pokazal, da je največja ovira za uveljavljanje večje vloge medicinske sestre na področju predpisovanja zdravil pomanjkljivo znanje s področja farmakologije in neustrezna zakonska podlaga. Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi imajo pomisleke glede prevzemanja kompetenc s področja predpisovanja zdravil, vendar so kljub temu izrazili željo po določeni stopnji avtonomije na omenjenem področju.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Medicinske sestre se pri svojem delu pogosto soočajo z jezikovnimi in kulturnimi izzivi, ki jih prinaša stik z albansko govorečimi pacienti. Namen raziskave je bil preučiti doživljanja ...medicinskih sester in njihove izkušnje z albansko govorečimi pacienti, raziskati morebitne težave in predlagati rešitve. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvene dejavnosti. Delno strukturirani intervjuji so bili opravljeni novembra 2021. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize besedila. Rezultati: Identificirane so bile štiri tematske skupine, ki opisujejo preučevani fenomen: (1) prvi stik z albansko govorečimi pacienti, (2) značilnosti obravnave albansko govorečih pacientov, (3) načini reševanja jezikovnih preprek, (4) predlogi za razreševanje ovir pri zdravstveni obravnavi. Diskusija in zaključek: V Sloveniji je problematika albansko govorečih pacientov opazna že nekaj let, a do občutnega urejanja tega področja ne prihaja. Ugotovitve nakazujejo, da trenutno reševanje jezikovnih in kulturnih ovir po večini temelji na improvizaciji zdravstvenih delavcev, kar lahko vodi v številne napake. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik albansko govorečih pacientov.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Od novozaposlenih medicinskih sester se velikokrat pričakuje, da bodo delovale enako kompetentno kot izkušene. Namen raziskave je bil preučiti razliko pri samooceni usposobljenosti za ...zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah med novozaposlenimi medicinskimi sestrami in zaposlenimi več kot eno leto. Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda. S spletnim vprašalnikom je bilo izvedeno anketiranje na priložnostnem vzorcu 98 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani na podlagi vprašalnika »Percepcija zdravstvene oskrbe v akutnih situacijah« (ang. Perception to Care in Acute Situations). Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike in Mann Whitneyjevega U-testa, Kruskal Wallisovega H-testa. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila p < 0,05. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so novozaposlene medicinske sestre zdravstveno oskrbo v akutnih situacijah samoocenile slabše kot medicinske sestre, zaposlene več kot leto dni (U=271,000, p < 0,001). Ugotovitve kažejo tudi razliko v samooceni usposobljenosti med medicinskimi sestrami z malo izkušnjami v akutnih situacijah in tistimi z veliko izkušnjami (U=293,000, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Novozaposlene medicinske sestre se v začetku ne počutijo dovolj sposobne za samostojno delo v akutnih situacijah. Ugotovljeno je bilo, da na samooceno usposobljenosti medicinskih sester vplivajo spol, starost, delovna področja in predhodne izkušnje z akutnimi situacijami. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo novozaposlene medicinske sestre in na pomen mentoriranja v zdravstveni negi.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
