The objective of the present study was to determine the effect of linseed oil supplementation on performance, fatty acid composition and oxidative status of rabbits. Twelve male SIKA rabbits were ...divided into two groups. The control group (n = 4) received commercial diet and the linseed group (n = 8) received commercial diet containing 9% of linseed oil, which was sprayed onto the pellet. R abbits were slaughtered at 115 days of age, 52 days after the start of the experiment. Live weight, weight gain, feed intake and feed efficiency were recorded. The fatty acid composition of muscle, adipose tissue and liver was determined by the in situ transesterification method and gas chromatography-flame ionisation detection (GC-FID). In order to evaluate the oxidative status of rabbits, the malondialdehyde (MDA) concentration in plasma, liver and muscle were measured. The results show that it is possible to enhance proportion of n-3 polyunsaturated fatty acids (PUFA) in rabbit's muscle, adipose tissue and liver by adding linseed oil in the diet without detrimental effect on productive performance. Linseed oil addition improved fatty acid composition in all tissues by increased PUF A proportion and decreased proportion of saturated and monounsaturated fatty acid. Linseed oil also reduced n-6/n-3 PUF A ratio in all tissues. However, linseed oil addition led to significantly higher MD A concentrations in plasma, liver and muscle. Since PUF A are highly susceptible to oxidation, further research is needed to focus on protecting animal and their products from lipid oxidation by adding various natural antioxidants to the diet.
V poskusu smo preučevali vpliv dodatka lanenega olja v krmo na proizvodne lastnosti, maščobnokislinsko sestavo in oksidacijski status kuncev. D vanajst kuncev slovenske mesne linije SIKA smo razdelili v dve skupini. Kontrolna skupina (n = 4) je uživala standardno krmo, poskusna skupina (n = 8) pa standardno krmo z dodatkom 9 % lanenega olja, ki smo ga nanesli na pelete. Kunce smo zaklali pri starosti 115 dni, 52 dni po začetku poskusa. V času poskusa smo zapisovali maso živali, prirast, zauživanje in izkoristek krme. M aščobnokislinsko sestavo mišic, maščobnega tkiva in jeter smo določili z in situ transesterifikacijo in kapilarno plinsko kromatografijo. Za določitev oksidacijskega statusa kuncev smo izmerili koncentracijo malondialdehida (MDA) v plazmi, jetrih in mišici. R ezultati so pokazali, da lahko z dodatkom lanenega olja v krmo kuncev povečamo delež n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v mišici, maščobnem tkivu in jetrih brez negativnih učinkov na proizvodne lastnosti. D odatek lanenega olja je izboljšal maščobnokislinsko sestavo s povečanjem deleža VNMK in zmanjšanjem deleža nasičenih in enkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar je znižalo tudi razmerje n-6/n-3 VNM K v vseh tkivih. D odatek lanenega olja je značilno povečal koncentracijo MD A v plazmi, jetrih in mišici. Ker so VNM K zelo podvržene oksidaciji, so potrebne nadaljnje raziskave, v katerih se bo potrebno osredotočiti na zaščito živali in njihovih produktov pred lipidno oksidacijo z dodajanjem različnih naravnih antioksidantov v krmo.
V raziskavi smo proučevali učinek ovcam in kozam v obrok dodanega izvlečka taninov lesa pravega kostanja (Castanea sativa Mill.), ki vsebuje 74 % pretežno hidrolizirajočih taninov. V poskus smo ...vključili 21 jagnjic in 10 koz, ki so se pasle na kraškem pašniku. Trinajstim jagnjicam in petim kozam smo vsake tri dni peroralno dajali pripravek kostanjevih taninov v odmerku 0,5 g kg–1 telesne mase. Osem jagnjic in pet koz smo spremljali kot kontrolni skupini. Živali so se pasle skupaj v ogradah na istem pašniku. Poskus je trajal 68 dni. Jagnjice poskusne skupine so na paši priraščale v povprečju 37 g dan–1, jagnjice kontrolne skupine pa 18 g dan–1. Razlike v dnevnih prirastih jagnjic niso bile statistično značilne. V prvem obdobju (35 dni) je bilo v iztrebkih jagnjic poskusne skupine manj SS (189–217 g kg–1 vs. 195–229 g kg–1), več SB (177–157 g kg–1 SS vs. 170–142 g kg–1 SS) in več taninov (0,77–0,61 % v SS vs. 0,73–0,52 % v SS) kot v iztrebkih jagnjic kontrolne skupine. Povezava med vsebnostjo taninov in surovih beljakovin v iztrebkih jagnjic je bila statistično značilna (r = 0,92, P < 0,05). Rezultati kažejo, da dodani kostanjevi tanini vplivajo na sestavo blata, kar je verjetno posledica mesta prebave zaužitih hranil. Obe skupini koz sta v poskusu hujšali (–79 g dan–1). V iztrebkih koz je bilo več suhe snovi (192–297 g kg–1) in manj surovih beljakovin (108–144 g kg-1 SS) ter taninov (0,24–0,48 % v SS) kot v iztrebkih jagnjic.
PDF
