Uvod: V Sloveniji se soočamo z naraščajočim bremenom srčnega popuščanja, pri obvladovanju katerega je ključno učinkovito izvajanje vedenj samooskrbe. Namen raziskave je proučiti povezanost stopnje ...zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem. Metode: Pregled literature je vključeval pregled podatkovnih baz COBISS, Google Učenjak, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si), PubMed, CINAHL, Medline in Web of Science v obdobju od novembra do decembra 2021. Iskali smo s kombinacijo ključnih besed zdravstvena pismenost, srčno popuščanje in samooskrba ter z iskalno sintakso: ("health literacy" AND "heart failure" AND (("self-management" OR "self management") OR ("selfcare" OR "self care"))). Rezultati so bili analizirani s pomočjo pripovedne analize. Rezultati: Skupno sta bila identificirana 402 zadetka, v končno analizo je bilo vključenih 19 zadetkov. V poprečju je imelo nizko stopnjo zdravstvene pismenosti 38 % pacientov s srčnim popuščanjem, pojav pa je bil najpogosteje merjen s Kratkim testom za merjenje funkcionalne zdravstvene pismenosti (S-TOFHLA). Višja stopnja zdravstvene pismenosti je bila največkrat povezana z boljšim znanjem o srčnem popuščanju. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskav niso bili enotni. Kaže se potreba po izvedbi longitudinalnih raziskav, ki bi omogočile jasnejši uvid v mehanizme povezanosti stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem ter posledično razvoja zdravstvenovzgojnih intervencij za dvig stopnje zdravstvene pismenosti pri ciljni populaciji.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
V prispevku predstavljamo priporočila za prehransko obrav-navo kronično bolnih otrok in mladostnikov. Kronične bolezni so bolezni, ki trajajo dlje časa in pogosto omejujejo vsakodnevno življenje. ...Povečajo lahko tveganje za zao-stanek v rasti in razvoju ter vplivajo na telesno, duševno in družbeno življenje otrok in mladostnikov oziroma celotne družine. Zato sta odločilna njihova celostna obravnava in multidisciplinarni tim, v katerem ima pomembno vlogo kli-nični dietetik. Z zgodnjim odkrivanjem prehransko ogroženih pediatričnih bolnikov in ustrezno prehransko oskrbo ter rednim spremljanjem lahko pomembno vplivamo na njihovo zdravje in na kakovost življenja celotne družine. V prispevku predstavljamo najpogostejše kronične bolezni in stanja v pediatrični populaciji, pri katerih je prehranska obravnava izjemno pomembna. To so kronične vnetne črevesne bolezni, alergije na hrano, prirojene presnovne bolezni, motnje avtističnega spektra, cistična fibroza, rak in cerebralna paraliza.
Clinical dietitians play a crucial role in the nutritional support of patients at risk of malnutrition in primary care settings. The study aimed to evaluate the effect of an individualized ...nutritional intervention on clinically relevant outcomes for patients with chronic disease at nutritional risk.
A longitudinal evaluation study was conducted in two Slovenian primary health centres. We used pre-test and post-test design. Patients with chronic disease were screened using the Malnutrition Universal Screening Tool and additional risk factors (≥70 years and BMI <22 kg/m
; lower food intake in the last five days). Patients at nutritional risk were referred to a clinical dietitian for individual nutritional intervention. The effect of the nutritional intervention was assessed six months after the patients' first visit with a clinical dietitian.
The sample included 94 patients. Nutritional risk was reduced significantly in high-risk and moderate-risk patients. In a subgroup of patients with a MUST score ≥1 (77 patients), body weight, BMI, Fat-Free Mass Index (FFMI), energy intake, and protein intake increased significantly (p<0.001). At the same time, the phase angle significantly increased (p<0.001), but there were no statistically significant changes in the improvement of grip strength. In a subgroup of patients with MUST score 0 (17 patients), we observed an increase in their median daily energy intake (p<0.001) and median protein intake (p=0.003).
Nutritional intervention delivered by a clinical dietitian improved patients' nutritional intake and nutritional and functional status.
V članku se osredotočamo na izkušnjo doživljanja kronične bolezni in soočanja z njo. Zanimalo nas je, kako se oblikujejo bolnikove strategije soočanja z boleznijo in od katerih dejavnikov je ...odvisen stil prilagajanja bolezni. Opiramo se na rezultate kvantitativne in kvalitativne raziskave bolnikov s kronično revmatično boleznijo. Rezultati raziskave kaežjo, da obstajata različni skupini bolnikov, ki se razlikujeta po stopnji udeležbe v socialnem svetu, po načinu reševanja težav in po prilagoditvi življenjskega stila na bolezen. Naklo- njenost družbenega okolja in empatičen odnos z bližnjimi bistveno pripomorejo k uspešni prilagoditvi bolnika na bolezen.
Uvod: Referenčna ambulanta je ambulanta z razširjenim timom, katere članica je diplomirana medicinska sestra, ki je opolnomočena s podiplomskim znanjem. Raziskava prikazuje izkušnje diplomiranih ...medicinskih sester z referenčnimi ambulantami, dosedanje izobraževanje, zadovoljstvo z delom v referenčni ambulanti ter potrebe po dodatnih veščinah, znanju, dopolnitvah in spremembah.
Metode: V raziskavi so sodelovale diplomirane medicinske sestre (n = 88) v referenčnih ambulantah iz 18 zdravstvenih domov. Strukturiran vprašalnik je vključeval demografska vprašanja in vprašanja, ki so se nanašala na zadovoljstvo diplomiranih medicinskih sester z delom in potrebo po izobraževanju. Zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa) je bila 0,734. Uporabljeni so bili opisna statistika, hi-kvadrat test (χ2) in Fisherjev test.
Rezultati: Anketiranci so se strinjali, da z izobraževanjem pridobijo dodatna znanja (81,8 %), ki so koristna (73,9 %) in uporabna pri delu v referenčni ambulanti (72,7 %). Najbolj so se strinjali, da si izkušnje izmenjujejo s sodelavci (x̄ = 4,2) in da so bolniki zadovoljni z njihovim delom (x̄ = 4,2). Pri znanju anketirancev (χ2 = 20,734, p = 0,016) in predlogih izboljšav delovnega procesa (χ2 = 9,905, p = 0,007) so statistično pomembne razlike v povezavi s starostjo.
Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da so anketiranci delno zadovoljni na delovnem mestu. Treba bi bilo omogočiti napredovanje na delovnem mestu, dodatna izobraževanja, izboljšati informacijsko podporo in spodbujati podiplomsko izobraževanje.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod. V Sloveniji ima zdravnik družinske medicine pomembno vlogo pri izvajanju preventive. Delež cepljenih proti gripi je v Sloveniji nizek. Razlogi za to niso povsem jasni. Preučevali smo mnenje ...bolnikov glede cepljenja proti gripi pri njihovem družinskem zdravniku ter njihova stališča in prepričanja o gripi in cepljenju. Cilj naloge je bil odkriti dejavnike, ki vplivajo na odločitev o cepljenju v ambulanti družinske medicine.
Objectives. In Slovenia, the role of family physicians in primary care and preventive procedures is very important. Influenza vaccination rates in Slovenia are low. The reasons for low vaccination ...rates in Slovenia were not clear. We suppose that patient’s beliefs and attitudes are important factors. We assessed patients’ opinions regarding the acceptance of flu vaccination by their family physicians and their beliefs and attitudes about flu and vaccination. The aim was to check out factors that influence the decision to take the vaccine in family physician offices.
Methods. This was a cross-sectional, multicenter, observational study in the Styria region in Slovenia. We included patients from seven family physicians during regular office visits. They filled in a questionnaire about their general demographic data and attitudes regarding influenza and vaccination. The main outcome was the decision to be vaccinated.
Results. The logistic regression model identified five predictors for influenza vaccination, namely: heart disease, previous vaccination, an agreement with the beliefs ‘the vaccination is an efficient measure to prevent influenza’, ‘after the vaccination there are usually no important side effects’ and ‘the vaccination is also recommended for a healthy adult person’. The belief that vaccinations harm the immune system is negatively associated with vaccination.
Conclusions. Patients’ beliefs are an important factor to decide for vaccination or not. Family physician teams should discuss with patients their beliefs and concerns about vaccination.
Uvod. V Sloveniji ima zdravnik družinske medicine pomembno vlogo pri izvajanju preventive. Delež cepljenih proti gripi je v Sloveniji nizek. Razlogi za to niso povsem jasni. Preučevali smo mnenje bolnikov glede cepljenja proti gripi pri njihovem družinskem zdravniku ter njihova stališča in prepričanja o gripi in cepljenju. Cilj naloge je bil odkriti dejavnike, ki vplivajo na odločitev o cepljenju v ambulanti družinske medicine.
Metode. Raziskava je bila presečna multicentrična opazovalna. Vključili smo bolnike iz 7 ambulant družinske medicine na Štajerskem v Sloveniji. Vzorec je zajemal bolnike, ki so prišli v ambulanto. Izpolnili so vprašalnik z demografskimi podatki ter stališči o gripi in cepljenju. Glavni opazovani dogodek je bil odločitev za cepljenje.
Rezultati. V logističnem regresijskem modelu so bili najpomembnejši napovedni dejavniki odločitve za cepljenje srčna bolezen, cepljenje v preteklosti, strinjanje, da je cepljenje najbolj učinkovit ukrep proti gripi, strinjanje, da cepljenje običajno nima pomembnih stranskih učinkov, in strinjanje, da je cepljenje priporočljivo tudi za odraslo zdravo osebo. Prepričanje, da cepljenje škodi imunskemu sistemu, je negativni napovedni dejavnik odločitve za cepljenje.
Zaključki. Stališča bolnikov so pomemben dejavnik pri odločitvi za cepljenje. V ambulantah družinske medicine bi se morali z bolniki več pogovarjati o njihovih stališčih in pomislekih o cepljenju.