Avtorica na podlagi avtonomije migracij meje analizira kot mesta nadzora in nasilja ter hkrati kot migrantski praxis, kot strategije bega in ruptur. Pojasnjuje idejo o »utelešenih mejah«, da bi ...pokazala, kako meje na poti oblikujejo ljudi in so obenem same oblikovane prek utelešenih izkušenj tistih, ki meje prestopajo. Z uporabo Foucaultovega koncepta 'vladnosti' (gouvernementalité) in koncepta 'plastičnosti' (plasticity), kot ga analizira Malabou, postavi tezo, da današnje upravljanje migracij uporablja mehanizem »plastičnih meja«, ki so oblikovane kot neposredni odziv na mobilnost migrantov, kar pokaže tudi na empiričnem primeru eksternalizacije meje kot evropske politike upravljanja z migracijami.
Tako zgodovinsko kakor tudi konceptualno je svoboda izražanja ena izmed osnovnih državljanskih svoboščin, ki jo povezujemo s sodobnim pojmovanjem državljanstva, kakor tudi eno najpomembnejših načel ...demokratične družbe. Članek identificira različne funkcije, ki jih povezujemo s svobodo izražanja, in predstavi z njo povezane osnovne interese. Sledi analiza omejitev oz. mej svobode izražanja in s tem povezana problematika sovražnega govora ter predstavitev nekaterih razsežnosti pravne podlage obravnave sovražnega govora. Razprava se ukvarja z vprašanjem, zakaj sovražni govor predstavlja mejo svobodi izražanja, nato pa je predstavljen predlog uporabe konceptualne analize pri prepoznavanju in definiranju sovražnega govora. V sklepnem delu so predstavljeni nekateri temeljnih ugovorov zoper svobodo izražanja in sovražni govor.
Avtonomija in nadzor migracij v evropskih »tamponskih conah«Dva ključna koncepta, s pomočjo katerih avtorici v članku mislita migracije in se prepletata skozi celotno besedilo, sta nadzor nad ...priseljevanjem in avtonomija migracij, pri čemer poudarita, da je v praksi prvi odgovor na drugega in ne obratno. Koncept avtonomije migracij omogoča razumeti begunce/begunke in migrante/migrantke onstran viktimizacije in varnostnega diskurza. Nadzor razčlenita s pomočjo prikaza tipičnih diskurzov (ločevanje beguncev in ekonomskih migrantov, varnostni diskurz, diskurz žrtve, zloraba azila) in značilnih ukrepov (zapiranje »nelegalnih« migrantov in eksternalizacija evropskih meja). Ključni argument je, da v praksi nadzor nad priseljevanjem ne blokira le avtonomije migracij, temveč tudi sistem mednarodne zaščite. Omenjeni koncepti in prakse se odslikavajo na eksternaliziranih evropskih mejah – »tamponskih conah« – ki naj bi prevzele evropski sistem mednarodne zaščite ter varovale EU pred migracijami. Prakse v »tamponskih conah« avtorici obravnavata s perspektive avtonomije migracij, torej tudi onstran zatiranja in neučinkovitega sistema zaščite.
Tudi za postpostdramski čas je značilno spogledovanje s ključnimi formami svetovne dramatike, kot so antične in elizabetinske tragedije, ter z njihovimi temami, ki jih aplicira na popolnoma sodobne ...probleme. Izmed mnogih besedil je mogoče izbrati tri: Die Schutzbefohlenen Elfriede Jelinek, Antigona v Molenbeeku Stefana Hertmansa ter Romeo in Julija sta bila begunca Vinka Möderndorferja. Poleg razmerja do antike povezuje vse tri drame še tematska rdeča nit: migracije ter z njimi povezane nesrečne usode beguncev. Izkaže se, da je edina optimistična različica te teme nastala pri Ajshilu, vse tri sodobne drame pa bi bilo mogoče brez težav uvrstiti med tragedije. Takšna je drama Jelinekove, ki je nastala po resničnem dogodku iz leta 2012, ko je skupina migrantov protestno vdrla v Votivno cerkev na Dunaju in zahtevala zase in za sebi podobne človeka dostojno azilno obravnavo. Jelinek izkaže ves etični razkroj Evrope, ki se skriva za visokoletečimi ideali človekoljubja, dejansko pa ravna prav nasprotno. V tem primeru gre za razmerje med migranti, ki so pravi tujci, in pa Evropejci. Tujca, ki je že polnopraven državljan Evrope, predstavi Hertmans, le da svojo »Antigono« zaplete še s klasično zgodbo pokopa mrtvega brata, ki je v tem primeru terorist. Ta Antigona je še vedno tujka, a tudi že državljanka Evrope. Zadnji korak v tej smeri naredi Möderndorfer, ki pa kot migrante, torej kot tujce, obravnava ekonomsko ogrožene Evropejce. Nobena od treh dram nima izhoda in slehernikova usoda se konča tragično.
The monograph presents different names of Piran Bay (Slo. Piranski zaliv) over time. Despite the leading onomastic topic, the publication is designed as a regional-geographic review of Piran Bay and ...its hinterland, where all the main physical- and socio-geographical characteristics are presented. This book describes the basic hydro-geographic characteristics of Piran Bay as a part of Gulf of Trieste and the Adriatic Sea. The monograph talks about the historical development, salt making in Sečovlje salt pans and the circumstances that led to the now more than two decades-long border dispute between Slovenia and Croatia. A significant chapter is dedicated to the presentation of the different naming of the Bay of Piran through time. According to the chronological order, 104 different cartographic sources present the name changes of the Piran Bay through time and when a certain specific geographic name appeared. Based on media analysis, one of the chapters describes the relation between the names Savudrijska vala or Savudrijski zaljev (Savudrija Bay) and Piranski zaliv or Piranski zaljev (Piran Bay).
Članek obravnava vprašanja državnih meja znotraj združene Evrope in izpostavlja vprašnje konfliktnih meja ter funkcijo regij v konceptu Evropa regij. Na različnih primerih predstavlja ustreznost meja ...skozi čas in njihovo funkcionalnost, kar še posebej izstopa v regionalnem okviru.
Kalejdoskop goriške preteklosti, zgodbe o spominu in pozabi ('Kaleidoscope of the Past - Memories and Forgotten Stories from the Border') is a story about lives of the people living along the ...Slovenian-Italian border. In this area, the idea of the border is manifold, it is a state border, a territorial border, a temporal border between what had happened and the interpretations of past events today. The author discusses the divisive past and the seemingly uniting present permeating the area. She tells a story about the city Gorica, to which both Italians and Slovenians lay claims, a story about the struggle for redemption and freedom, about people who stroll along the same river, shop in the same shops and eat indulge similar cuisines. Still, they manage to retain a thin line of differentiation, a mentally construed abyss invariantly fortifying the distance. Since 2007, the border is visually gone yet it remains the criterion of spatial differentiation and identity formation, the founding stone of respective communities.