Uvod: Klinični mentorji v zdravstveni negi potrebujejo sodobno znanje in veščine za prenos znanj na študente pri kliničnem usposabljanju. Namen raziskave je bil ugotoviti pogled in znanje o varnosti ...pacientov pri kliničnih mentorjih Fakultete za zdravstvo Jesenice (FZJ).
Metode: Uporabljen je bil preveden vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o razumevanju varnosti in znanju o varnosti pacientov s priložnostnim vzorcem kliničnih mentorjev, ki so se udeležili delavnice o izboljševanju kakovosti v zdravstvu v organizaciji FZJ, odzivnost je bila 52 % (n = 36). Obdelava podatkov je bila narejena s statističnim programom SPSS verzija 20 z uporabo Kruskal-Wallisovega testa in binarne logistične regresije.
Rezultati: V sklopu osebnega odnosa do varnosti pacientov je bilo pozitivnih odgovorov preko 90 %. Rezultati ocene lastnega znanja o varnosti pacientov, varnosti zdravstvenega sistema, vpliva posameznika na varnost pa niso dosegli ravni, ki bi zagotavljala dobro varnost pacientov – odstotek pravilnih odgovorov za vseh enajst tem o znanju varnosti pacientov je bil 25,5 %. Delovna doba v sedanjem poklicu in število ur predhodnega formalnega izobraževanja niso napovedovale verjetnosti dobrega celokupnega znanja o varnosti pacientov (x2 (4, N = 31) = 8,83, p = 0,07).
Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali pomanjkljivo znanje o varnosti pacientov pri kliničnih mentorjih. Pri kliničnih mentorjih zdravstvene nege je potrebno usposabljanje s področja varnosti pacientov.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Raziskava izhaja iz vprašanj, kako izobraževalci doživljajo svoj profesionalni razvoj in s tem povezano kakovost izobraževanja. Zanima nas, ali zaznavajo potrebe po repozicioniranju svoje vloge in ...kak{ne so potrebe po razvoju novih oblik izobraževanja, ki bi omogočile mobilnost učiteljev med različnimi prostori izobraževanja. Intervjuji z učitelji pripravniki in učitelji v pozni fazi kariere kažejo, da oboji povezujejo kakovost s kreativnostjo in individualnimi metodami učenja. Doživljanja izobraževalcev v poznejši karieri so blizu sodobnim pojmovanjem kakovosti v refleksivni organizaciji, kjer kakovost merijo z inovativnostjo, etičnostjo in trajnostnim razvojem. Pri profesionalnem razvoju izobraževalcev še niso uveljavljeni karierno svetovanje in druge metode, ki bi spodbujale načrten profesionalni razvoj. Mentorji so premalo usposobljeni za delo z odraslimi. Potrebujejo dodatna profesionalna znanja za delovanje v tandemih s pripravniki. Ker se mentorji pojavljajo na različnih stopnjah kariere, ne le kot mentorji pripravnikom, potrebujemo nove izobraževalne programe za mentorje. Izobraževalci v pozni fazi kariere opazijo več možnosti za svoje delovanje ob repozicioniranju profesionalne vloge, npr. kot osebni učitelji Kakovostno je tisto izobraževanje, ki odpira posamezniku več zaposlitvenih možnosti, kot jih najdemo v trenutno vzpostavljenem sistemu izobraževanja, in omogoča delovanje izobraževalcev tudi v poznejših letih (starejši učitelji) ter po upokojitvi.
Uvod:Učenje in ocenjevanje profesionalnega odnosa in obnašanja sta enako pomembna kot ocenjevanje teoretičnega znanja in veščin, vendar se malokrat izvaja. Metode: Specializant razdeli ocenjevalne ...obrazce, ki jih ocenjevalci izpolnjene in podpisane pošljejo nacionalni koordinatorici; ko dobi deset ocen in samooceno, povabi specializanta na pogovor s presojo. Rezultati: V 6 ciklusih 360-stopinjskega ocenjevanja je bilo opravljenih 118 pogovorov. Večina je bila ocenjena dobro. V manj kot 10 % je bila ocena »sem zaskrbljen« in »sem hudo zaskrbljen«. Razprava: Večina specializantov je bila prijetno presenečena nad pohvalami, ki so jih napisali sodelavci. Osem specializantov so opozorili na manjše pomanjkljivosti v odnosu in obnašanju, ki se jih specializanti niso zavedali. Do naslednjega ocenjevanja so pomanjkljivosti večinoma odpravili. Specializanti, ocenjeni s »sem hudo zaskrbljen«, so bili redki, vendar so se pri njih take ocene ponavljale; niso bili samokritični in pogovora z odzivom niso sprejemali kot dobronamernega. Zaključki: V specializacijo porodništva in ginekologije so uvedli ocenjevanje odnosa in obnašanja specializantov. Hkrati z ocenjevanjem so uvedli tudi druga orodja, ki vodijo k zavedanju profesionalizma: učiteljsko tutorstvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani z delavnicami samorefleksije in delavnice treniranja trenerjev. Poudarek na profesionalizmu naj bo vidnejši v izbirnem postopku za specializacijo, uvodnem intervjuju s specializantom in v pogovorih s presojo z glavnim mentorjem v rednih presledkih, v večji komunikaciji med glavnimi in neposrednimi mentorji ter v ocenjevanju mentorjev. Na uvedbo še čaka pogovor o profesionalizmu ob sprejemu na medicinsko fakulteto ter predmet profesionalizem na medicinskih fakultetah in med specializacijo.
Background: When teaching and assessing, professional attitude and behaviour are as important as assessing theoretical knowledge and skills and yet it is seldom done. Methods: The trainee distributes forms to assessors, who send signed forms to a national coordinator. After ten forms and the self-assessment form are received, the trainee is invited for an appraisal interview. Results: In 6 cycles of multi-source feedback, 118 interviews were carried out. Most trainees got good marks. In less than 10% of the cases, assessors commented »I am concerned« or »I am very concerned«. Discussion: Trainees were mostly pleasantly surprised at being praised by co-workers. Eight trainees were told about minor drawbacks in attitude and behaviour that they were not aware of. The trainees had usually improved these drawbacks by the next assessment. Trainees getting »I am very concerned« comments were few, but the same comments were repeated; they did not have insight and did not accept the interview with feedback as constructive. Conclusion: Multi-source feedback was introduced into obstetrics and gynaecology training. Other tools to increase professionalism awareness were also introduced: teachers/tutors in the Ljubljana Medical faculty with Self-reflection workshops and Training the Trainers workshops. An emphasis on professionalism should be more visible during the selection interview for training, introduction interview and regular appraisal interviews with the supervisor during training, stronger communication between the supervisor and trainers, and in the assessments by supervisors and trainers. Waiting to be introduced are: the medical faculty admission interview regarding professionalism, and the introduction of professionalism as a subject in the curricula of medical faculties and during training.
Prispevek prikazuje pomen mentorjev praktičnega uposabljanja, predvsem njihovo mentorstvo študentom v različnih delovnih organizacijah. Predstavljen je del izobraževanja mentorjev s seminarja za ...mentorje/ice praktičnega usposabljanja študentov na I. in II stopnji študijskih programov Univerze v Ljubljani. Prikazuje stanje in potrebe mentorjev po izobraževanju na področju praktičnega usposabljanja študentom na podlagi analize anketnega vprašalnika za omenjene mentorje. Opisane so pravne osnove za področje praktičnega usposabljanja, od načel do razlik v ciljih praktičnega usposabljanja glede na posamezno strokovno področje in glede na novosti po zahtevah bolonjske prenove. Spoznamo pomen medsebojne povezanosti mentorja s fakultete (koordinator mentor), mentorja v delovni organizaciji (zunanji ali licencirani mentor) in študenta ter njihove vloge, kot tudi pomen bolj načrtnega praktičnega usposabljanja študentov po zahtevah bolonjske prenove študijskih programov na Univerzi v Ljubljani.
Ob zaključku šolskega leta 1983/84 so tudi mladi planinci iz vseh planinskih skupin na OŠ v občini Ilirska Bistrica s sklepno slovesnostjo obeležili zaključek še enega uspešnega planinskega leta. ...Uspešno so zaključili še eno osnovno planinsko šolo in prejeli spričevalo, dobili so značke mladega planinca za opravljene planinske izlete, planinskim mentorjem pa so bili vročeni posebni »mentorski planinski klobuki«.Na sliki: Na slovesnosti na OŠ Dragotin Kette s planinskimi mentorji. Mirjam in Marijan Čeligoj sta se v imenu Mladinskega odseka PD zahvalila mentorjem za njihovo plemenito delo z mladimi in jim vročila drobna darila.Z leve: Marijan Čeligoj, Ivan Valenčič, Tončka Novak, Fani Čemažar, Marija Novak, delegatka MK PZS iz PD Koper planinka mentorica Gorupova iz Kopra in Mirjam Čeligoj načelnica MO PD Ilirska Bistrica. 230/tekst in foto: vč,
PDF
