V skladu z načeli trajnostnega razvoja se v vse programe za razvoj mest vključujejo zamisli in ideale o tem, kako mesta razvijati tako, da bodo bolj sonaravna, zlasti z okoljskega in družbenega ...vidika. Programi temeljijo na iskanju kakovostnejših oblik življenja in rešitev, ki omogočajo tako življenje. Zaradi ekoloških in okoljskih funkcij imajo zelene površine za izboljšanje kakovosti življenja v mestih osrednjo vlogo – zato ker spodbudno vplivajo na zdravje prebivalcev in počutje družbe ter prinašajo gospodarske koristi. Zelene površine v mestih so zato najpomembnejši vir za oblikovanje sonaravnih mest. V okviru projekta GreenKeys smo razvili metodologijo, ki omogoča kakovostnejšo obravnavo lastnosti zelenih površin. Če nam ne bo uspelo dokazati pomena zelenih površin za življenje v mestih, menimo, da bomo tvegali, da bodo zelene površine ostale na dnu seznama prednostnih nalog v javni politiki in da zanje ne bodo mogli pridobiti več sredstev. V tem članku so kritično predstavljeni rezultati projekta GreenKeys, največ pozornosti pa je posvečene oblikovanju strategije za mestne zelene površine, ki je eden od predlogov tega projekta.
Prispevek predstavlja krajinsko in urbanistično zasnovo obsavskega prostora in severnega bežigrajskega kraka v Ljubljani. Osredotočen je na predstavitev metodoloških in vsebinskih izhodišč priprave ...zasnove ter urejanja mestnih zelenih površin širšega območja obsavskega prostora, ki kot vezni člen ter hkrati samostojna prostorska in funkcionalna celota predstavljajo izhodišče načrtovanja hidroenergetskih in urbanih ureditev. Izpostavljena je nuja prepoznavanja in reševanja stvarnih prostorskonačrtovalnih problemov, oblikovanja jasnih ciljev in konceptov, soočanja različnih prostorskih sistemov in interesov ter smiselnost oblikovanja alternativnih razvojnih scenarijev. Eno najpomembnejših izhodišč predlagane zasnove je celovito oblikovanje javnega odprtega prostora in zelenih površin. Urbanistična rešitev temelji na programsko močni, prepoznavni in členjeni Dunajski cesti, ki se jo preoblikuje v javni prostor sodobne mestne vpadnice, z jasnim zaključkom in hkrati s postopnim, okoliški morfologiji prilagojenim iztekom v obsavski prostor. To območje ima zaradi naravnih značilnosti, ohranjene kulturne krajine in dobre dostopnosti velike možnosti za razvoj prostočasnih dejavnosti. Predlagana rešitev izhaja iz izhodišča, da verige hidroelektrarn ne gre jemati le kot objekta z negativnimi vplivi na okolje, temveč tudi kot razvojno priložnost – dejansko uresničitev rekreacijskega območja vzdolž Save in način sanacije degradacij v prostoru. Predlagane so celovite prostorske ureditve vzdolž obsavskega prostora, kot del hidroenergetskih ureditev, posebna pozornost pa je namenjena aktivnemu oblikovanju različnih tipov brežin.
V prispevku je predstavljena zveza med kakovostjo in uporabnostjo podatkov o mestnih zelenih površinah na primeru Mestne občine Ljubljana. Izhodišče za razpravo je teza, da nekritično zbiranje ...podatkov ovira učinkovitost urejanja zelenih površin. V raziskavi so zajeti podatki iz različnih domačih in tujih virov, na podlagi katerih se pokaže, da obstajajo precejšnje razlike med posameznimi zbirkami podatkov o zelenih površinah v Ljubljani. Namesto univerzalnih podatkov, na primer o količini vseh mestnih zelenih površin, se kažejo razlike, ki izhajajo iz namena in načina zbiranja ter vsakokratne interpretacije pojmov in pojavov. Kot je razvidno iz analize, je uporabnost takih specifičnih podatkovnih zbirk zelo omejena, podatki v njih so lahko zavajajoči, kar lahko posredno negativno vpliva na urejanje zelenih površin. V razpravi na koncu je izpostavljeno, da je vir težav z upravljanjem, varstvom in razvojem zelenih površin pomanjkanje enotnih, splošno veljavnih izhodišč, kot so opredelitve pojmov in pojavov ter dogovorov o ciljih urejanja zelenih površin ; This article highlights the quality and usefulness of data on urban green areas in the Municipality of Ljubljana case study. The starting point of the discussion is the thesis that uncritical data collection hampers the effectiveness of managing green spaces. The survey includes data from various Slovenian and foreign sources and shows that there are significant differences between different Ljubljana green area databases. It reveals differences arising from the purposes and methods of data collection and respective concepts and phenomena interpretation, rather than universal data, such as the quantity of urban green spaces. The case study shows that such specific databases have very limited usefulness and that their information may be misleading. Furthermore, they can be indirectly harmful for the managing of green spaces. The discussion at the end of this paper shows that the source of the problems with the management, protection and development of green areas is a lack of uniform, generally applicable starting points, such as definition of the concepts and phenomena and agreements on the managing aims of green spaces.
Full text
Available for:
IZUM, KILJ, NUK, ODKLJ, PILJ, PNG, SAZU, UL, UM, UPUK
Besedilo osvetljuje nekatere probleme na področju mestnih zelenih površin in ostankov prvobitnosti, zavedajoč se odgovornosti, ki jo prinaša vsaka zahteva po varovanju v prostoru. Na primeru ...Ljubljane je predstavljen položaj mestnih krajin, ki jih, brez načelne zaščite, predhodno preverjenega in potrjenega vrednostnega sistema, v razmerah dogovornega reševanja prostorskih problemov, iz mestnega tkiva počasi izrinjajo druge rabe.
