V prvi polovici 18. stoletja je bila objavljena serija devetih oziroma desetih latinskih tiskov z naslovom Lakonsko ogledalo Evrope (Laconicum Europae speculum). Podobe z napisi je zasnoval Paul ...Decker mlajši (1685-1742), Johann Wolfgang Baumgartner (1709-1761) je postavil le tisk za Nizozemca, same bakroreze so izdelali različni bakrorezci (Christian Friedrich Lottes, Johann Georg Pinz, Philipp Andreas Kilian, Andreas Hoffer), uredil in izdal pa jih je Martin Engelbrecht (1684–1756) v Augsburgu okrog leta 1730. Celotni naslov je daljši, Lakonsko ogledalo Evrope, v katerem je brez predsodkov, posmehovanja ali zaničevanja predstavljenih njenih devet posebej uglednih narodov in ljudstev, ki se v določenih lastnostih in znamenjih razlikujejo, vse zaradi radovednosti in zabave (Laconicum Europae speculum: quo IX. illius praecipuae nationes et populi, absque omni praeiudicio, ludibrio et opprobrio, saltem curiositatis et oblectationis gratia, certis characteribus et symbolis discernuntur, ob oculos positum).1 V naslovu je torej pojasnjen tudi razlog za nastanek teh tiskov, izšli so ≫zaradi radovednosti in zabave≪ (curiositatis et oblectationis gratia). Podobno kot ostale razpredelnice ljudstev ti bakrorezi niso bili mišljeni kot predstavitev realnih podob, temveč so bili namenjeni tudi zabavi.
Prispevek obravnava osrednji prizor Orfeja med živalmi na Orfejevem spomeniku na Ptuju (rimska Petoviona) in njegovo ujemanje s sliko, ki jo opisuje Filostrat Mlajši v svojem delu Εἰκόνες in ki naj ...bi visela v neki zasebni galeriji v Neapolisu. Filostratova ekfraza naj bi se ikonografsko ujemala z relativno redko zastopano skupino II b iz motivne klasifikacije Henrija Sterna, Orfej pa naj bi sodil v t. i. frigijski tip. Po Sternu je osnovni zgled za to skupino tabelna slika, ki jo opisuje Filostrat Mlajši, ali pa morebiti neka starejša slika, ki je vplivala nanjo. Kot najboljše primerjave so bili izpostavljeni mozaiki iz Blanzy-lès-Fismesa, neznanega najdišča v severni Siriji in Shahbe. Tudi nekatere živali, ki so upodobljene na Orfejevem spomeniku (lev, merjasec, volk, ovca, ptice), in drugi detajli (drevesne veje, ki se bočijo nad prizorom in na katerih sedijo ptice) so pri Filostratu izrecno omenjeni, glasbenikova drža pa se v vseh podrobnostih ujema tako s skoraj vsemi primerki iz skupine II b kot tudi s Filostratovo ekfrazo.
V prispevku bomo skusali opredeliti mlajse odrasle, pri cemer si homo pomagali z opredelitvljo pojmov mladosti in odraslosti. Ugotovili bomo, da mlajsih odraslih ne moremo opredeljevati po starosti, ...ampak po psihosocialni kategoriji. Kot spodnjo mejo dej!nicije mlajse odraslosti zato jemljemo obdobje, ko solski sistem ni vee edini dejavnik, ki narekuje njihov zivljenjski ritem. Kot zgornjo mejo pajemljemo obdobje, ko se njihov status v druzbi v veliki meri utrdi. Podrobneje si bomo ogledali teoreticna nacela neformalnega izobrazevanja mlajsih odraslih, s pomocjo raziskave pa jih homo preverili tudi v praksi. Ugotavljamo, da zanje poklic ni glavni v zivljenju, ceprav mu ze lijo posvetiti najvec izobrazevanja. Pri tem izpostavljajo tudi kljucne vescin e, ki niso povsem povezane s strokovno izobrazbo, zvisujejo pa vrednost posameznika na trgu delovne sile. Taki vesCini sta na primer ve5Cina komuniciranja in dela z racunalniki. NajuCinkovitejsi naCin uce1~ja mla}Sih odraslih je ucenje z delom, na splosno pa prevladujejo neformalne oblike ucenja, kjer je posameznik v ucnem procesu aktiven.
Avtorica se v prispevku sprašuje, kakšen odnos imajo mladi v Sloveniji do vseživljenjskega izobraževanja v povezavi z oblikovanjem lastnih življenjskih ciljev. Kaj mladostnike motivira, da se nenehno ...izobražujejo? Kako se odločajo o prioritetah? Kakšna znanja potrebujejo, da se pravilno odločajo tudi glede svojega učenja? In kako se potrebe in motivi za vseživljenjsko izobraževanje pri mlajših odraslih povezujejo z vrednotami. Pri svoji raziskavi in razmišljanjih se naslanja na Lengrandovo teorijo permanentnega izobraževanja, ugotavlja prevladujoče vrednote mladih in išče povezavo z njihova pripravljenostjo za vseživljenjsko izobraževanje.
Avtorici preučujeta metodo življenjske zgodbe in njeno uporabnost za ugotavljanje izobraževalnih potreb in zanimanj generacij mlajših odraslih in generacij starejših odraslih. Preučujeta njihove ...generacijske značilnosti, ki se lahko kažejo bodisi v podobnosti bodisi v različnosti članov neke generacije do drugih. Ugotovljene potrebe in zanimanja, utemeljene na generacijskih značilnostih, je mogoče, takšno je spoznanje avtoric, uporabiti kot podlago za oblikovanje vsebine medgeneracijskih izobraževalnih programov. Mladost je čas vstopa v odraslost, čas prevzemanja socialnih vlog odraslih, značilnost današnjih mladih generacij pa je, da v odraslost vstopajo drugače; mladi so prepuščeni individualizmu, močno odvisni od svojega referenčnega okvira, nekatere dejavnosti, nekoč značilne za odrasle, so se premaknile v čas mladosti, druge spet daleč v prihodnost. Anja Šajn in Dušana Findeisen obravnavata tudi značilnosti oseb v poznejših letih življenja, njihovo prehojeno življenjsko pot ter dogodke na tej poti. Na podlagi teorije življenjskega kroga avtorici označita življenje kot potovanje od rojstva do smrti. Osebne izkušnje, kultura, pomembni osebni in družbeni dogodki, način, kako smo izkusili te dogodke, vse to nas posameznike in posamezne generacije naredi drugačne od drugih ljudi in drugih generacij. Medgeneracijsko učenje in izobraževanje lahko prispevata (ni pa nujno, da je tako) k medsebojnemu poznavanju in priznavanju generacij in posledično k družbeni trdnosti. Temeljita na potrebah in zanimanjih generacij in lahko krepita vezi med generacijami, kajti družbene vezi se danes rahljajo do takšne mere, da se vse bolj oglaša potreba celo po novi družbeni pogodbi. Primarni cilj medgeneracijskega učenja ni učenje o neki temi, nekem vprašanju, je predvsem učenje o odnosih – sredi odnosov – in je učenje za skupnost, skupnost generacij, ugotavljata avtorici.
Prispevek obravnava kronologijo mlajšega pleistocena (MIS5-3, ”izotopske stopnje” 5-3) v Sloveniji na podlagi paleolit-skih jamskih najdišč. Glavni poudarek članka je na metodolo-giji in ...terenskih tehnikah. V prvem delu je podan kritičen pregledstanja do leta 1990, ko je avtor prevzel vodenje paleolitskihraziskav. V drugem delu so predstavljeni nova kronologija inustrezni stratotipi najdišča Divje babe I. Najbolje je predstav-ljen stratotip MIS 3. S pomočjo kronometrije in klimatokro-nologije je najdišče primerjal tudi z drugimi stratotipi virmskepoledenitve
U Predgovoru hrvatsko-kajkavskom prijevodu Campeova romana Robinson der Jüngere objavljenog 1796. godine Antun Vranić navodi kako je “med ostalemi prebral ... ovu od Mlajšega Robinzona Pripovest, ...kakti jednu zmed mnogeh takovu,“ (Vranić 1796, Predgovor) te je odlučio prevesti je na jezik razumljiv hrvatskom puku. Na taj je način nastao prvi nama poznati, mladima na zabavu i pouku namijenjeni romaneskni tekst na hrvatskom jeziku. U radu se iznose rezultati istraživanja o podrijetlu predloška kojim se Vranić poslužio prilikom prevođenja Campeova romana, a koji nije moguće od prve jednoznačno identificirati jer je već u to doba postojalo mnoštvo i autoriziranih i neautoriziranih izdanja tog romana. Nadalje se uspoređuje fabularni i stilsko-jezični ustroj Vranićeva prijevoda s predloškom te se utvrđuju i mjesta otklona i zajednička obilježja obaju tekstova kako bi se na temelju toga obuhvatile i razlike u ideologemskom ustroju izvornika i prijevoda te propitali učinci takva kulturnog transfera.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Janez Vurnik mlajši, slovenski podobar, kipar, konservator in učitelj, mojster historičnih slogov.Med njegova najpomembnejša dela ...štejemo veliki oltar na Brezjah, stranska oltarja in krstilnik na Bledu in veliki oltar na Ljubnem ob Savinji. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Janez Vurnik mlajši, slovenski podobar, kipar, konservator in učitelj, mojster historičnih slogov.Na fotografiji s sinom Ivanom ...Vurnikom.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Janez Vurnik mlajši, slovenski podobar, kipar, konservator in učitelj, mojster historičnih slogov.Med njegova najpomembnejša dela ...štejemo veliki oltar na Brezjah, stranska oltarja in krstilnik na Bledu in veliki oltar na Ljubnem ob Savinji. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
