Članek na primeru slovenščine obravnava priljubljeno tematiko morebitnega medsebojnega vpliva glasbe in jezika, in sicer s primerjavo prozodije slovenskega govora in melodično-ritmičnih značilnosti ...slovenske ljudske pesmi. Analiza nakaže morebitne povezave med tonemskostjo in obsegom intervalov, predvidljivostjo naglasov in ritmičnimi poudarki ter, nasploh, povezanost različnih dialektov in njihove glasbene tradicije. Članek tako predstavi preliminarno raziskavo na področju opazovanih podobnosti med točno določenim jezikom in glasbo. Četudi je zaradi manka primerjalnih raziskav za ostale jezike težko zagotoviti, da rezultati niso le naključni, raziskava predstavlja obetaven prvi poskus takšne primerjave.
Prispevek prikaže glavne glasoslovne poteze krajevnih govorov, in sicer na slovenski strani Babno Polje, Novi Kot, Osilnica, Bosljiva Loka in na hrvaški strani Prezid, Tršće, Ravnice, Gerovo, ...Hrvatsko. Natančneje se prikaže govor Tršća v obliki fonološkega opisa, ki izhaja iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema. Namen prispevka je na osnovi narečnega gradiva potrditi, da so omenjeni krajevni govori del istega narečja. Potrdijo se sledeče delovne hipoteze: državna meja ne predstavlja tudi narečne meje; obravnavani govori ne izkazujejo mešanosti; vse govore moremo umestiti v eno narečje, tj. v zahodni del kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezikovnega sistema.
The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of ...Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia in this area is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogenetic perspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomenclature) or Čabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Sociolinguistic aspects of language or nationality were a subject neither of interest nor of research.
The monograph Shranli smo jih v bančah ('We saved them in chests') aims to present Slovenian clothing terminology in the Canale Valley (Slo. Kanalska dolina). It is the result of research conducted ...in cooperation with the Planika Kanalska dolina Slovenian cultural centre between 2003–2007 and in 2014. It has been formatted as a trilingual (English-German-Italian) concordance dictionary in which the most common collocations are presented alongside clothing terminology. The dictionary includes 657 entries and is based on approximately 1,400 audio extracts from around 16 hours of recording of guided conversations with five informants from Valbruna (Slo. Ovčja vas), Camporosso (Slo. Žabnice) and Uggoviza (Slo. Ukve). The dictionary’s introduction, containing a presentation of the research conducted, the structure of the dictionary entries and a list of abbreviations and acronyms, is accompanied by a transcription of the dialect text Oblačila naših dedkov in babic (Our grandparents’ clothing) by the main informant, Maria Moschitz, together with some photographic material. To make searching through the dictionary easier for users with expertise in several or other languages as well, we have provided lists of entries in which dialect words can be searched against Standard Slovenian, Italian and German, as well as reverse index.
Poljanski rokopis je najverjetneje nastal ob koncu 18. ali v začetku 19. stoletja v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Zemljepisno se uvršča na področje rovtarske narečne skupine, močno zaznamovane ...z gorenjskimi narečnimi inovacijami, medtem ko je bila v času njegovega nastanka na tem področju aktualna osrednjeslovenska ali kranjska knjižna različica. Avtor rokopisa ni znan, lahko pa opredelimo naslovnika, namen nastanka besedila in razmerje do znanih predlog, versko-politične razmere v času nastanka in vpliv teh dejavnikov na jezikovno podobo rokopisa. Analiza posameznih glasovnih pojavov pokaže, da je avtor rokopisa upošteval tako protestantsko knjižno tradicijo kot tudi sočasno osrednjeslovensko knjižno različico, značilni pa so tudi številni gorenjsko-rovtarski narečni pojavi, ki za takratno osrednjeslovensko knjižno različico niso bili sprejemljivi.
The monograph ('Lipalja Vas and Its Slovenian Speech') presents a detailed and methodologically sophisticated description of the Zilja local dialect of Slovenian as spoken by its last speakers in the ...northwestern most part of the Slovenian ethnic territory.The introductory contribution ('Lipalja Vas 200 Years Ago: The Home of Kovači, Trinki and Temmli') authored by a historian and writer Vlado Klemše portrays Lipalja vas at the beginning of the 19th century on the basis of toponyms from the Franciscean cadastre. Karmen Kenda-Jež’s contribution ('Spoken Texts from Lipalja Vas'), which was prepared in collaboration with Robert Grošelj and Vera Smole, is the first detailed linguistic analysis of the Slovenian local dialect of Lipalja vas. It provides a commented selection of texts recorded at the research camp in 2005 written in Slovenian dialect transcription.
V prispevku je pozornost namenjena prevzetim besedam v bovškem narečnem besedišču, in sicer na dva načina. V prvem delu je iz Slovarja bovškega govoraizpisano narečno besedje za bolezni pri človeku, ...na tem gradivu se poskuša ugotoviti, kolikšen je delež domačega in v centralnih slovenskih narečjih znanega besedja ter koliko je takih prevzetih besed, ki v narečju ohranjajo podobno obliko kot v matičnem jeziku. V drugem delu se s primerjavo poskuša ugotoviti, kolikšen je delež romanskih (italijanskih in furlanskih) kalkov in besed iz slovenskih govorov v Videmski in Goriški pokrajini (po Skubičevem gradivu) je znanih tudi v bovškem narečnem govoru.
PDF
