Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen možganov, ki se kaže z motoričnimi in nemotoričnimi znaki. Med motorične znake prištevamo tremor, rigidnost in bradikinezijo, med nemotoričnimi ...pa je najpogostejši kognitivni upad.
Rezultati longitudinalnih raziskav kažejo, da pri 80 % bolnikov kognitivni upad napreduje do demence (PBD). Vpliv PBD na življenje je velik. Če kognitivni upad prepoznamo dovolj zgodaj, lahko simptome PBD olajšamo in s tem izboljšamo kakovost posameznikovega življenja.
V preglednem članku se bomo dotaknili najpogostejših vzrokov za nastanek kognitivnega upada, vpliva dednosti in prikazali značilno klinično sliko. Za prepoznavo kognitivnega upada uporabljamo kognitivne teste, npr. Montrealsko lestvico ocenjevanja spoznavnih sposobnosti (MoCA), Baterijo testov frontalnih funkcij (FAB), Kratek poskus spoznavnih sposobnosti (KPSS) in test Testiraj svoj spomin (TSS). Na koncu članka bomo prikazali možnosti simptomatskega zdravljenja z zdravili, ki jih imamo na voljo, ter z zdravili in postopki, ki so še v fazi razvoja.
Nevrodegenerativne bolezni možganov, ki se klinično izrazijo kot demenca ali parkinsonizem, postajajo s staranjem prebivalstva vse pogostejše. Zgodnja in pravilna diagnoza je pomembna zaradi ...izključevanja ozdravljivih vzrokov, ustreznega simptomatskega zdravljenja, socialnih ukrepov in vključevanja bolnikov v klinične raziskave. Dokončno diagnozo večine nevrodegenerativnih bolezni možganov lahko postavimo le na podlagi patohistološkega vzorca možganovine. Za živa so nam v veliko pomoč funkcijske nuklearnomedicinske preiskave, s katerimi lahko prikažemo spremenjeno regionalno presnovo možganov, motnje na nivoju nevrotransmiterskih sistemov in patomorfološki substrat bolezni – kopičenje patoloških beljakovin. Glede na značilne spremembe regionalne presnove možganov, ki jih preučujemo s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) možganov z uporabo z radioaktivnim fluorom (18F) označene deoksiglukoze, lahko razlikujemo med alzheimerjevo boleznijo, demenco z lewyjevimi telesci, frontotemporalno demenco in redkejšimi vzroki kognitivnega upada ter med parkinsonovo boleznijo in drugimi nevrodegenerativnimi parkinsonizmi. Z ugotavljanjem integritete dopaminergičnega sistema (npr. scintigrafijo dopaminskega prenašalca; DaTSCAN) lahko razlikujemo med nevrodegenerativnimi parkinsonizmi in drugimi možnimi vzroki težav. Amiloidni PET možganov nam prikaže prisotnost in značilno razporeditev prekomernega kopičenja amiloida pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo že pred pojavom kliničnih znakov bolezni. V prispevku predstavljamo nuklearno medicinske preiskave, obravnavamo indikacije in značilne spremembe ter omejitve teh preiskav v diagnostiki nevrodegenerativnih bolezni možganov.
PDF